29-07-2011

Darja A: Moja zvesta prijateljica, ki me nikoli ne zapusti in je vedno z mano

Moja prijateljica je multipla skleroza. Z njo se poznava že približno 10 let. Na začetku sploh nisem vedela, da želi z mano imeti  tako resne in močne vezi. Nato pa sem spoznala, da se od mene noče na noben način odmakniti. Sprejela sem jo za svojo zvesto prijateljico,  ki me nikoli ne zapusti. Povsod me spremlja, na vsaki poti kjer se nahajam, pa čeprav je to včasih tudi samo do wc-ja.

Najprej me je začela obiskovati, ko so mi začeli padati ključi iz rok, vendar tega sploh nisem vedela, če nebi zažvenketalo. Tudi ko sem pisala sem svinčnik prijela tako močno, da mi ga je odneslo iz rok. Kasneje pa se je začela poigravati z mojo levo nogo. Ta mi je začela klecati, nisem imela prave stabilnosti v njej. Kasneje pa se je preselila še v desno nogo. Na začetku sem delala normalno po 8 ur, ko pa se je stanje poslabšalo in sem morala začeti uporabljati bergle, najprej eno, so  me upokojili za 4 ure, ostale 4 pa sem delala normalno. Tudi avto sem še vozila vendar tako, da sem z roko prestavljala desno nogo s plina na zavoro in obratno.  Nato sem si dejala STOP! Šla sem na bolniško in kasneje so me upokojili za 8 ur. Sedaj sem upokojena že 4 leta. Vmes sem začela hoditi z obema berglama, kasneje s hoduljo, sedaj pa sem odvisna od vozička. Tudi desna roka je precej slabša in brez moči.

Že od začetka teh težav obiskujem nevrologa. Prvo nevrologinjo sem vprašala ali bi bilo pametno, da si kupim sobno kolo, da si z njim nabiram kondicijo in krepim mišice, ona pa mi je odgovorila da nima smisla, ker nikoli v življenju ne bom tekla maratona. Takrat jaz moje prijateljice še nisem sprejela za svoje, niti nisem vedela kaj mi je, saj nikoli nisem bila bolna niti nisem imela nobenih alergij. Kasneje pa ko se je stanje poslabšalo, so mi odobrili injekcije Betaferon od katerih pa ni bilo učinka. Prav tako so bile brez učinka tudi infuzije solomedrol in novatron ter plazmafereza.  Vmes sem poskusila tudi alternativno medicino, kajti človek verjame takrat v vse kar sliši in to tudi poskusi. Vendar je bilo tudi to zaman, samo denarnica je bila bolj prazna. Stanje se je kljub vsemu slabšalo.

Sedaj rabim stalno pomoč. Hvaležna sem svojim staršem, bratom in njihovim družinam, da mi pomagajo ter mi stojijo ob strani. Med sabo smo zelo navezani, saj živimo na podeželju v hribih na 900 m in imamo kmetijo. Tudi z nečaki se igramo in smejimo, tako da je včasih kar pestro, ko pridejo domov. Najbolj pa sem za pomoč hvaležna Maji. Ona mi je dala vedeti, da sem tudi zdaj, ko sem na vozičku še zmeraj za v družbo in da se ni s tem končalo moje življenje samo doma. Tako da grem tudi v trgovine, na razne veselice, zabave, poroke, obiske, roj. dneve,…, seveda s pomočjo nekoga. Sedaj živim spet normalno življenje. Glede hrane se ne obremenjujem-  jem in pijem tisto kar mi paše.

Moja prijateljica mi je tako podarila že veliko dobrih pa tudi slabih stvari. Nikoli ne bi brez nje spoznala toliko ljudi, se z njimi nasmejala, sprostila, pozabila na marsikaj. Tudi življenje sem začela gledati in sprejemati drugače, ni vse kar imaš denar  ampak vsaka malenkost, ki jo prejmeš, pa če je to samo premik nog ali prsta. Zato nikoli ne obupam in gledam na življenje pozitivno. Nikoli ni tako slabo, da nebi moglo biti še slabše. Zato vsakemu, ki me vpraša kako sem, rečem:  »Vredu, za sproti je.« Tudi, če se komu smilim ali zdim uboga, mu povem da nisem, sicer nebi bila tukaj, ampak bi ležala v postelji.     

Darja A.

Tukaj pa si lahko preberete več zgodb ljudi z multiplo sklerozo.

Vsa vprašanja za gospo Alenko pošljite na info@mojekosvet.com.




Advertisment

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Multipla Skleroza . Vse . Zgodbe ljudi z MS