16-08-2011

Alenka: Mia Žnidarič, dež in skuter

(fotografija: naslovnica albuma)

Bilo je enega ne tako toplega julija zvečer. Petek. Koncert Mie Žnidarič. Tega na noben način ne smem zamuditi, saj mi je njen jazzovski stil zakon. Zato se pripravim, torej oblečem, namažem, počešem, skratka zrihtam, ker vem, da bom opažena, saj me je veliko – jaz,moja teta MS in skuter. S hčerko sva se odpravili od doma, ko je še močno sijalo sonce. Jezila sem se sama nase in jasno nanjo, ker ni vzela sončnih očal, a poglej ga zlomka, mine petnajst minut,o blake prekrije, ne sivina, ampak črnina. Ker pa sem večni optimist in ker se mi  je pozitivna misel do sedaj vedno odnesla, sva nadaljevali pot oz. sva že bili na sceni. Res na sceni. Kot sem dejala prej sem bila opažena. Takoj je k meni pritekla Mia, me posadila na sredino scene in začelo je kapljati. Začel pa se je tudi koncert in pri drugi pesmi je že precej deževalo. K sreči je prišla h hčeri prijateljica z dežnikom, brisačo in jopo. Mia pa je pela in nas začarala z njenim prekrasnim glasom. Kadar sem zaploskala, je kar špricalo okoli mene in po meni. Ljudje so se umikali pod streho, nekateri so odhajali, Mia pa je kar pela in nas s svojo simpatičnostjo zabavala. Jaz pa sem se dobesedno topila. Maskara mi je stekla po nežno rožnatih licih, šminke že zdavnaj ni bilo več – skratka moj izgled je je bil podoben izgledu žalosnega klovna.

Koncerta je bilo konec. Mia bravo!! Najboljša si! Še zdaleč pa ni bilo konec moje agonije. Ni več deževalo, ampak lilo, ohladilo se  je za 10stopinj, jaz pa na skuterju. Hči je šla s prijateljico z avtom, meni pa so porinili v roke marelo, me pokrrili z brisačo, pa dajmo! Kaj pa naj drugega naredim? Deževalo pa kot utrgano, iz sekunde v skundo bolj. In ker ima hči srce na pravem  mestu, sta s prijateljico vozili čisto počasi in me praktično spremjali do  doma. Pa jaz? Marelo sem imela naslonjeno na levi rami, saj sem z desno vozila. Dež je tekel po mareli, potem po hrbtu direktrno v spodnje gate, tako da ni bilo prizanešeno prav  nobenem delu mojega telesa. Poleg tega  me je grozno tiščalo lulat.

Končno doma. Ko sem letela na stranišče nisem vedela, kaj bolj teče od mene. Dež ali lulanje. Teklo je seveda vse in to tja, kamor mora. Hura! Potem sem si očistila obraz in se preoblekla. Zopet sem bila jaz,toda premražena kot zmaj. Hčera mi je skuhala čaj, ki pa brez šnopčka ni imel nobenega učinka.Zato sem v shrambi vzela domač smrekovček, ki sva ga naredili spomladi, za hude čase. Pa tudi teto je treba utišati, preden pokaže zobe, zato dajmo, na zdravje! 1,2,3 končno sem se ogrela in po hitrem postopku šla spat.V glavi pa mi je nežno odmevalo:” A si ti al nisi  ti moj ljubi …”. Hvala Mia, bilo je vredno.

Alenka K.

Tukaj pa si lahko preberete več zgodb ljudi z multiplo sklerozo.

Vsa vprašanja za gospo Alenko pošljite na info@mojekosvet.com , lahko se pa srečate tudi na Facebooku.




Advertisment

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Multipla Skleroza . Vse . Zgodbe ljudi z MS