14-09-2011

Alenka: Obrazložitev mojega stanja in odgovor forumašici

Na email nam je pisala bralka, ki je zahtevala Alenkino pojasnilo, saj je na forumu med.over.net prebrala, da je v njenih prispevkih veliko neskladnosti. Alenki smo email in povezavo poslali in odločila se je odgovoriti javno. Zahvaljujemo se za njen čas in voljo. Marsikdo se ne bi tako potrudil. V prihodnje bomo takšne zahteve ignorirali.

Prosili so me, da odgovorim na repliko forumašice na med.over.net  (ki o meni piše, da delam spodrsljaje), čeprav mi ni čisto jasno, ali je to sploh upravičeno.

Nisem vedela, da se bodo bralci spraševali o vsaki besedi, ki jo napišem in da bom morala objasniti vsak glagol. Pa naj bo.

Ja, še sama kuham in to vsak dan, razen za vikende, ko nam z mesnimi specialitetami postreže mož. Posodo pa pomijem jaz. Ne “pomijem”, ampak pomijem, pobrišem in zložim v omaro, ki je seveda pod štedilnikom in koritom. In ja, SPLAZIM se iz sonca (s pomočjo stene in klopi) in ja PELJEM psa na sprehod. RES je, da nisem napisala, da še vstanem in grem iz obratom z vozička na stranišče, nisem napisala, da vsak dan ODRITIM po stopnicah, kjer me zgoraj čaka omara, ki mi je v pomoč, da vstanem in na dober dan s hojco pridem do postelje. Nisem niti napisala, da hiša v kateri živim ni še prilagojena na vozček. HVALA BOGU! Nisem vedela, da moram vse to napisati, da ljudje ne bi dvomili v moje zgodbe. Ja, večinoma pa sem na vozičku.

V mojem življenju je veliko ljudem, kot je očitno forumašica,  zapečatena zgodba, ko je človek na vozičku in je treba vse pometati v isti koš. Ravno to sem hotela povedati v tem članku. VSE se da, dokler lahko. Z veliko dobre volje in brez cinizma. S tem, ko pristaneš na vozičku, ni konec življenja. To lahko vprašate ljudi, ki pa res ničesar ne morejo, pa še kako radi živijo, razen, ko jim skačejo  v glavo ljudje z besedami “hudi” bolnik, katerih mislim, da noče slišati nihče.   Vsak premik v dobro,  je zame uspeh. Tudi žvižganje. Veselje, ki ga očitno eni ne razumejo. Vsaka majhna izboljšava, vsakakršna sprememba na bolje, pa naj si bo od različnih vitaminov, od zdrave prehrane ali pa od farmacije, je razlog za veselje!

Pozabila sem vam pojasniti, kako peljem kužka. S skuterjem. Kako se splazim nanj, pa prepuščam vaši domišljiji.

Zelo sem žalostna, da o moji članki dobili tako negativen in dlakocepski odziv. Upam, da  je forumašica ena izmed redkih s tako negativo, ker je bilo vse napisano v dobri veri, z veliko pozitive, predvem pa, da bi Sloveniji povedala, da življenje v vozičku (oziroma večinoma na vozičku) še ni konec sveta. Pa še replika forumašici: kljub življenjskim izkušnjam, uspešno ustvarjeni družini, izobrazbi, znanju jezikov  in zmožnosti osrečevanja ljudi, bom za VAS in VAM podobnim vedno revež na vozičku. Se človek kar malo vpraša …

Ne bo mi prav, če se bo ta stran, ki je namenjena pozitivnim in nikoli objavljenim zgodbam ljudi, ki so preživeli in ki še preživljajo življenje z njo, ukinjena.

Če je pa še vedno to tako zelo težko verjeti, ste pa dobrodošli k meni in me lahko opazujete pri kuhanju, pomivanju, sprehodih, slikanju in plazenju po stopnicah.

Še dobro, da sem naletela na mnogo pozitivnih odzivov ljudi, ki vedo, da je sreča tudi v malih stvareh. Tudi v žvižganju.




Advertisment

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Multipla Skleroza . Zgodbe ljudi z MS