13-10-2011

Marjan: Zaradi diagnoze zares živim

Moje otroštvo ni bilo najlepše. Bil sem zelo obremenjen otrok, saj sem imel zelo stroge starše, ki so od vseh otrok pričakovali dober šolski uspeh, dobre športne dosežke in zelo malo zabave. Bil sem obremenjen z ocenami, s prihodnostjo in mnenji drugih ljudi. Treniral sem košarko, ki je kasneje nisem maral, saj mi je oče očital, da se premalo trudim in da so drugi boljši. Ko sem se v času študija preselil v Ljubljano, se niti nisem dobro znajdel. Dneve sem preživel v knjižnici, za vikende pa sem hodil domov, ker nisem hotel razočarati staršev.

Med študijem sem se tudi zaljubil v sanjsko absolventko književnosti. Staršem seveda ni bila všeč, ampak sem se pretvarjal, da mi ni mar. Vseeno pa sem še vedno redno obiskoval starše in bil živčen zaradi njunega vzvišenega odnosa.

Po treh letih zveze so se začele težave z vidom. To je bilo leta 1995. Po približno dveh mesecih dvojnega vida (ki se je pojavljal vsake toliko časa, ni bil vedno prisoten), sem šel k osebni zdravnici, ki me je poslala k nevrologu. Vse je potekalo zelo hitro in ko so mi povedali, da imam multiplo sklerozo, me je zelo presenetilo. Poznal sem ljudi z MS in niti slučajno nisem med nami našel nobene podobnosti. Res je, da me je na čase mravljinčilo, a sem tudi po 7 ur presedel na predavanjih in potem še 5 na neudobnih stolih v knjižnici.

Punca je diagnozo kar dobro sprejela, starše pa je zaskrbela moja prihodnost in kaj bodo rekli ljudje. Po našem malem kraju sta govorila, da me bo punca sigurno slej ko prej zapustila, kot da bi bila MS obsodba na samsko in osamljeno življenje. Zdelo se je, kot da sta razočarana in jezna name, ker imam MS.

Za vedno mi bo ostal v spominu pogovor, ki sva ga imela s punco na Rogli. Rekla mi je, da sva oba informirana o tegobah, ki jih prinaša MS in da nihče od naju ne ve koliko časa bom lahko še normalno hodil in da to ni razlog, da bi se udal in čakal na slabše čase. Rekla je, da me ljubi in da bo ostala z menoj, če bom pozitiven in optimističen, saj smiljenje samemu sebi še nikomur ni koristilo. Zmenila sva se, da bova uživala v vsakem trenutku in se s problemi soočala, ko bo do njih prišlo. Treba se je bilo pa tudi osvoboditi slabe volje staršev, saj sem ugotovil, da me naši pogovori samo spravljajo v slabo voljo. Bilo je težko, 2 leti smo redko govorili, po rojstvu hčere, pa smo se spet nekako zbližali. Negativnosti pa ni več. Sumim, da pri njih še vedno vlada, pred mano pa nihče nič ne reče.

Minilo je 16 let. O MS ne razmišljam pogosto. Zelo malo ljudi ve, da MS sploh imam. Po dvojnem vidu leta 1995, nisem imel več večjih problemov. Prvo leto po diagnozi sem se malce znorel, saj sem hotel doživeti vse, kar je možno, ker nisem vedel, koliko časa bo moje telo “normalno delovalo”. S punco sva šla v Peru, imel sem sezonsko karto za smučanje na Krvavcu, šel sem na rafting, se ljubil v najbolj nemogočih položajih in šel na vsak žur. Ko je punca zanosila, sva se oba zresnila, nastala je manjša panika, ker sva ves denar porabila za zabavo, a sem našel službo (takrat je bilo še zelo enostavno) in živela sva normalno.

Danes sem še vedno zelo srečen. Kot sem že rekel, mi MS ne nagaja. Vid se mi je prvo leto po diagnozi precej poslabšal, zadnja leta pa spet malo.  Vročine se izogibam in imam to srečo, da je tudi partnerka ne mara. Kakšne dneve sem bolj utrujen, ampak ne vem ali je od MS ali pa zaradi službe, vremena ali pa planetov.  Ne vem in se s tem ne obremenjujem.

Vem, da sem eden izmed srečnežev z MS. Srečen sem, ker imam hiperaktivno partnerko, ki je vedno željna novih dogodivščin. Srečen sem, ker nisem več “mamin sinček”. Srečen sem in tako bo ostalo, dokler bom na tem svetu.

Ugotovil sem, da vedno, ko začnem razmišljati o bolezni sami in kaj mi lahko naredi, postanem slabe volje, negativen in se takoj začnem slabo počutiti. Dobivam razne psihosomatske simtpome, ki me spravljajo ob pamet. Naučil sem se “držati nazaj”. O tem ne razmišljam več pogosto. Sam sebi sem dopovedal, da sem eden izmed tistih ljudi, ki jim je multipla skleroza zaspala. Če se bo kdaj zbudila, bom ukrepal. Do takrat bom pa živel, se udeleževal vseh mogočih aktivnosti in prireditev in živel življenje na polno.

Lep pozdrav, Marjan

Ostale zgodbe in članke si lahko preberete tukaj.




Advertisment

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Multipla Skleroza . Vse . Zgodbe ljudi z MS