16-02-2012

Alge kot bioenergent

Človeštvo se iz dneva v dan številsko povečuje, sedaj nas je že več kot 7 miljard. Zelo velik del energije pridobivamo iz fosilnih goriv, ki izpuščajo v ozračje ogromno količino škodljivih plinov, še posebej toplogrednega plina CO2. Kar pa je nesprejemljivo zaradi globalnega onesnaževanja.

Fosilna goriva lahko nadomestimo z obnovljivimi viri energije. S pomočjo alternativnih virov energije lahko proizvedemo energijo in goriva. Evropska unija teži k temu da bi se zmanjšala poraba fosilnih goriv in povečala uporaba  sončne energije, veterne, vodne, geotermalne energije in energije biogoriv, ki ne povečujejo izpuščanje CO2 v ozračje. To so predvsem goriva, pridobljena iz biomase rastlin in rastlinskih biorazgradljivih odpadkov. Običajno se uporablja biomasa lesa ali energijsko bogatih poljščin, v zadnjem času pa tudi alg.

Alge so enostavne rastline brez pravih listov in korenin. So začetniki prehranjevalnih verig. Večinoma so to avtotrofni organizmi, kar pomeni, da si sami proizvajajo hrano.  Živijo pravzaprav vsepovsod, v slani in sladki vodi, v vročih vrelcih, puščavah in na snegu. Predvsem pa jih je relativno enostavno gojiti. Če imamo doma na primer bazen ali akvarij vemo, da se na stenah slednjega relativno hitro nabere neka zelena plast. To so ponavadi alge.

Komercialno jih gojimo v tako imenovanih fotobioreaktorjih. Fotobioreaktorji so zaprti sistemi, kar je pomembno, da alge gojene v njih ne pridejo v stik z drugimi organizmi. Za alge je pomembno, da dobijo zadostno količino hrane, svetlobe in CO2, da se lahko najučinkovitejše razmnožujejo. Da dosežemo nejvečjo površino osvetlitve izberemo okrogle cevi. Za material cevi je pomembno, da zelo dobro preseva svetlobo, saj alge sodelujejo pri reakcijah fotosinteze, kjer je nujno potrebna svetloba. Tak material, ki preseva zadosti svetlobe je lahko plastika ali steklo, ki je nekoliko dražje. Lahko pa izberemo tudi drugačne oblike in materiale za izdelavo fotobioreaktorja. Predvsem pa je pomembno, da algam dodajamo oziroma ohranjamo ustrezno količino hrane in ogljikovega dioksida. Večina vrst alg primernih za gojenje sodi med planktonske alge, ki so še posebej primerni za gojenje, saj lahko proizvedemo do 70% višjo rast kot pri kmetijskih kulturah.

Alge proizvajajo zraven kisika pri procesu fotosinteze še druge derivate, kot so beljakovine, ogljikove hidrate, lipide, vitamine. Pri tem pa porabljajo velike količine ogljikovega dioksida in potrebujejo skromno količino hranilnih snovi.

Poleg zmanjševanja onesnaževanja okolja lahko iz številnih organskih snovi, ki jih proizvedejo alge, pridobivamo zdravila, barvila, bioplastiko, krmila, gnojila, sredstva za zatiranje škodljivcev in nenazadnje tudi hrano. Danes alge že uporabljamo kot prehranski dodatek. Iz alg pridelujemo tudi vitamin B. Nekatere nenasičene maščobne kisline se pridobivamo iz alg. Prav tako se uporabljajo alge v kozmetične namene.  Nastalo biomaso pa lahko uporabimo tudi za energetske namene: lahko jo sušimo in uporabimo za neposredno kurjenje npr. v termoelektrarnah; olja lahko predelamo v biodizel, polisaharide pa v bioetanol; algno biomaso lahko uporabimo kot osnovno surovino za proizvodnjo bioplina.

Gojenje alg ima velik gospodarski potencial, ki še ni dovolj izkoriščen. V svetu je znanih okrog 100.000 vrst alg. Pri njihovem gojenju je pomembno da jih lahko gojimo na površinah, ki niso namenjene kmetijstvu oz. pridelavi hrane. Danes v svetu še neznamo gojiti alge na ekonomsko sprejemljiv način. Vendar verjamemo, da bo se bo to mnenje v kratkem času spremenilo.

Vir: solarni sistemi nature d.o.o.




Advertisment

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Dom in vrt . Eko dom . Vse