Vsi imamo v omarah majice, ki jih ne nosimo več, zaradi madežev ali luknjic pa jih ne moremo ravno podariti drugim. Bombažne majice lahko uporabimo kot kuhinjske krpe, lahko pa iz njih naredimo prisrčne vrečke. Delia Randall je po korakih razložila, kako narediti prisrčne vrečke za zelenjavo. Zakaj bi kupovali, če lahko naredimo sami in se zraven še zabavamo?

1. Korak

Vzemite staro majčko. Obrnite jo z notranjo stranjo navzven. Na majico narišite obliko vrečke. Lahko uporabite majčke različnih velikosti.

2. korak

Odrežite obe plasti majice, da dobite 2 identična kosa. Rob majice lahko odrežete ali pa pustite.

3. korak

Oba dela blaga po robovih zašijte skupaj, eno stran (odprtino vreče) pa pustite pri miru.

4. korak

Na robovih uporabite cikcak šiv in s tem preprečimo obrabljanje (cefranje).

5. korak

S kemičnim svinčnikom in ravnilom po tkanini narišite črtice. Pomembno: zgoraj pustite 10 cm prostora za ročaj.

6. korak

S škarjami ali rotacijskim rezalnikom zarežite črtice, ki ste jih prej narisali. 5 cm od vrha vrečke zarežite razporek, ki bo predstavljal ročaj vrečke. Oblikujte po želji.

7. korak

Vrečko dobro raztegnite.

8. korak

Vaša vrečka je gotova! Lahko jo uporabite za zelenjavo ali pa za shranjevanje čevljev, časopisov, izleta na plažo … možnosti je našteto!

Vrečko seveda lahko po želji tudi okrasite.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

V Veliki Britaniji so danes odprli prvi obrat za recikliranje otroških plenic, damskih vložkov in inkontinenčnih izdelkov.

V prvem objektu, ki se nahaja v West Bromwichu, bodo za recikliranje uporabljali najsodobnejšo tehnologijo, ki bo omogočala sterilizacijo in ločevanje materialov. Reciklirano plastiko in vlakna bodo uporabili za izdelavo novih produktov kot so strešne opeke, plastične komponente in komercialne cevi.

Objekt je prvi izmed petih, ki jih bo podjetje Knowaste zgradilo v naslednjih štirih letih. Obrati, vredni 25 milijonov funtov, bodo zadostovali za petino tovrstnih odpadkov, ki jih na leto odvržejo v Veliki Britaniji, kar pomeni letni prihranek 110 tisoč ton emisij toplogrednih plinov.

Samo v Veliki Britaniji na leto ustvarijo milijon ton takšnih odpadkov, večina pa jih pristane na odlagališčih.

Podjetje se je že povezalo z mnogo zasebnimi in državnimi podjetji, ki zbirajo tovrstne odpadke, z lokalnimi oblastmi pa so se zmenili, da bodo tovrstne odpadke reciklirali v njihovih obratih.

Upravitelji bodo odpadke zbirali v pralnicah, bolnišnicah, vrtcih, domovih za ostarele …

Še bolje pa bi seveda bilo, da bi ljudje začeli uporabljati okolju prijazne plenice.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Spet je tu - jesenski čas. Čas pobiranja dobrot iz domačega vrta, večernega hlada in uživanja ob šelestenju listja pod nogami. No, nekateri uživamo, drugi ne vejo, kam bi z njim. V tem času ga je namreč povsod dovolj, še posebej v naših vrtovih, če imamo kakšno drevo, ki nam služi kot ščit pred žgočim poletnim soncem.

Slovenci smo narod, ki se ponaša s svojimi lepimi hišami in urejeno okolico. Tako nas velika količina odpadlega listja zna hitro rajeziti in ljudje se spomnijo vseh mogočih načinov, kako se ga znebiti. Tlačijo ga v vrečke za smeti in polne ‘balone’ tlačijo v smetnjake. Smetnjak za bio odpadke je poln po enem pometanju in v stilu ‘A je to’ gruntajo, kako se pametno znebiti te nadloge.

Vendar pa odgovor leži na dlani. Naredite si lasten kompost. Listje je odlična sestavina, ki pomaga pripraviti izvrstno domače gnojilo, ki ga lahko potem uporabite, da bodo vaše vrtnine še bolj slastne in vaš balkon še bolj cvetoč.

Kompost je zelo preprosto pripraviti. Vsega se lahko lotite doma in ga naredite od prvega količka do zadnjega listka sami, ali pa kupite že narejen kompostnik in ga  pridno polnite. Kako se tega lotiti, si preberite TUKAJ.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Pomislite! Od vseh gospodinjskih odpadkov, ki jih drugače odvržete, bi jih lahko od 20 do 30 odstotkov porabili kot gnojilo v vrtu.

Reciklirate lahko vse rastlinske odpadke, kuhinjske ostanke in odpadke iz vrta. To storite tako, da jih zakopljete. Ko zgnjijejo, je končen izdelek bogata, temna zemlja, ki se lahko uporabi kot dodatek za izboljšavo zemlje v vašem vrtu ali kot prst, v katero nasadite lončnice. To se sliši kot zelo dober razlog, da si naredite svoj kompost, kajne?

Kompostiranje je morda videti zapleteno, a temu v resnici ni tako. Potrebujete le nekaj osnovnih sestavin, ostalo narava naredi sama.

Najlažje je, da si kupite kompostnik. Načeloma niso pretirano dragi, lahko so leseni ali iz reciklirane plastike (ki bi v nasprotnem primeru pristala na odlagališču).

Kaj smemo odlagati na kompost?

- z dušikom nasičene sestavine: z vodo razredčen urin (razmerje 20:1), gabezovi listi, koprive, pokošeno travo, surove olupke zelenjave, čajne vrečke in poparjen domač čaj, kavne usedline, mlada, zelena trava (izogibajte se taki, ki ima že semena), mehko zeleno dračje od obrezanih dreves, gnoj rastlinojedih živali (krave, konji), kurji gnoj in stelja;

-  z ogljikom nasičene sestavine: karton (škatle od kosmičev, jajc), odpaden papir, stara pošta (najbolje razrezana), star časopis (čeprav je okolju bolj prijazno, da ga date na recikliranje), stelja rastlinojedih domačih živali (zajčki, hrčki), kot je seno, slama, razrezan papir, opilki lesa, ostanki obrezane žive meje, leseno dračje, stara stelja, žaganje in opilki lesa, odpadlo listje

Pri kompostiranju naslednjih odpadkov pa bodite zmerni: pepel, lasje, odščipki nohtov, jajčne lupine (zmečkane), naravna vlakna (volna, bombaž)

NE KOMPOSTIRAJTE: mesa, rib, kuhane hrane, premogovega in koksovega pepela, mačjega wc-ja, pasjih iztrebkov, plenic.

Težavo slednjih predstavlja predvsem dejstvo, da lahko privabi mrhovinarje in mrčes.

Kompostnik si lahko naredite tudi doma. Imeli boste seveda nekoliko več dela, a se boste lahko pohvalili, da ste zares sami svoj mojster.

Potrebovali boste 4 kole, visoke 1,2 metra, žičnato mrežo ali lesene late ter galvanizirane kljukice.

Najprej boste morali očistit 1 kvadratni meter prostora za kompost ter z zadnjim delom lopate poravnati zemljo. Kole, ki ste jih postavili v kote kvadrata, potolcite s težkim kladivom in jih povežite z mrežo ali nanje pribijte late. Sprednji del komposta naj bo lahko dostopen, da boste lahko do komposta dostopali.

Spodaj dodajte tudi material, ki bo skrbel za drenažo. Pedlagamo 10 cm plast iz grobega materiala, npr. slama, vejice kot osnova, potem pa nadaljujte, kot da delate sendvič. Dodajte 15 cm plast odpadkov iz vrta, ki ga lahko zalijete z vodo, če je presuho. Postopoma nadaljujte s plastmi iz različnih vrst bioloških odpadkov.

Se sprašujete, čemu je potrebno plastenje komposta? Pravzaprav pripomore k boljšemu segrevanju komposta in če želite še pospešiti sam proces kompostiranja, dodajte še malo gnoja ali zemlje med posamezne plasti. Slednja vsebujeta bakterije ali glive, ki pripomorejo pri razgradnji organskega materiala.

Ko napolnite svoj kompostnik, ga pokrijte s staro preprogo, polietilenom ali ponjavo, ter ga pustite približno 3 mesece, da zginje.

Da pospešite proces gnitja, po 3 mesecih odmaknite sprednji del komposta in obrnite mešanico. Pustite ga še naslednje tri mesece in po tem boste dobili rjavo, drobljivo mešanico, dišečo sladkem. Takrat je kompost primeren za uporabo v vašem vrtu.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Poraba plastenk z vodo se je od leta 1997 do 2004 neverjetno zvišala. Zaradi izdelave in transporta več plastenk pomeni tudi več toplogrednih plinov in ogromno plastičnih odpadkov.

Večina držav je podvojila porabo, v Južni Ameriki pa so jo skoraj potrojili. Poraba plastenk  se je zvišala iz 80.649.000 kubičnih metrov leta 1997 na 154.381.000 kubičnih metrov leta 2004. Ena izmed največjih krivcev je Evropa, ki je leta 2004 porabila 53.661.000 kubičnih metrov plastenk, kljub temu, da imamo na večino območjih pitno vodo iz pipe.

Pozivamo slovenske občine, da se zgledujejo po avstralskem mestecu Bundaboon, ki so popolnoma prepovedali uporabo plastenk.

Je res treba v dobi filtrov, steklenic za večkratno uporabo iz okolju prijaznih materialov in pitne vode iz pipe, kupovati plastenke, ki nam zastrupljajo okolje?

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje električne in elektronske opreme?
Električna in elektronska oprema vsebuje mnogo okolju nevarnih snovi, kot so svinec, kadmij, živo srebro, CFC plini itd., ki jih s posebnimi postopki, prilagojeni posamezni vrsti aparata oziroma opreme, uničijo ali ponovno uporabijo.

Kam odlagamo električno in elektronsko opremo?
Odpadno električno in elektronsko opremo je treba zaradi spremenjene zakonodaje zbirati ločeno in ne več v okviru odvoza kosovnih odpadkov.

Za zbiranje odpadne električne in elektronske opreme je v zbirnem centru na Barju postavljenih šest zabojnikov za zbiranje električne in elektronske opreme:

1. zabojnik za velike gospodinjske naprave (hladilniki, zamrzovalniki, pralni in sušilni stroji …),
2. zabojnik za male gospodinjske naprave (sesalniki, sesalne metle, naprave za šivanje, opekači …),
3. zabojnik za televizijske in računalniške ekrane,
4. zabojnik za opremo za zabavno elektroniko in telekomunikacije (veliki in mali računalniki, tiskalniške enote, faksi, telefoni, radijski sprejemniki, videorekorderji, video kamere …),
5. zabojnik za opremo za razsvetljavo,
6. zabojnik za električna in elektronska orodja (z izjemo velikih nepremičnih industrijskih orodij).

vir: www.snaga.si

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Kaj sodi med kosovne odpadke?
- kopalniška oprema
- pohištvo
- preproge
- oblazinjeno pohištvo in vzmetnice
- svetila in senčila

Med kosovne odpadke ne sodijo:

- gospodinjski odpadki,
- gradbeni odpadki,
- zemlja, listje in veje,
- nevarni odpadki,
- odpadna električna in elektronska oprema in
- avtomobilske gume

Kako odlagamo kosovne odpadke?
Kosovne odpadke zložite poleg posod za ostanke odpadkov in jih razvrstite glede na vrsto (kovine, les …), saj se na odlagališče odložijo le za predelavo neuporabni odpadki.
Odpadke pripravite najkasneje do 6. ure zjutraj na dan odvoza, vendar ne prej kot 24 ur pred dnevom odvoza. Stroški za odvoz kosovnih odpadkov so že vključeni v ceno odvoza komunalnih odpadkov.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Kaj je zeleni odrez?
Zeleni odrez so vsi odpadki, ki spomladi nastanejo pri delu na vrtovih, urejanju živih meja in obrezovanju dreves.

Kam odložiti zeleni odrez?
Manjše količine tovrstnih odpadkov (ovenelo cvetje, posušene lončnice …) lahko odložite v rjave posode, namenjene biološkim odpadkom.

Brezplačen odvoz zelenega odreza
Ker je tovrstnega odreza spomladi navadno več, kot ga lahko te posode sprejmejo, podjetje Snaga vsako leto med 22. marcem in 15. majem v okviru akcije Za lepšo Ljubljano organizira brezplačni odvoz zelenega odreza, tako zbrane odpadke pa odloži na odlagališču Barje, kjer iz njih nastane kakovosten kompost. Jeseni pa podjetje Snaga poskrbi tudi za odvoz odpadlega listja, za katerega je v okviru akcije predviden termin med 1. oktobrom in 15. novembrom.

Ko je zeleni odrez (ali odpadlo listje), ki mora biti zložen na dostopnem mestu za tovorno vozilo, pripravljen, pokličite na telefonsko številko 01/ 477 96 32 in naročite njegov odvoz.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Kaj so posebni odpadki?
To so odpadki, s katerimi je treba ravnati na poseben način in na katere se nanašajo posebna pravila.
Skladno z najboljšo evropsko prakso tudi Slovenija v svojem pravnem redu predpisuje ločeno zbiranje in predelavo določenih vrst odpadkov ter za zbiranje in nadaljnje ravnanje s temi odpadki podeljuje posebne koncesije in licence. V nadaljevanju navajamo odpadke, za katere veljajo posebni režimi in ki ne sodijo več v pristojnost Snage. Pooblaščene izvajalce lahko občani poiščejo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO):

Med posebne odpadke sodijo:
- gradbeni odpadki,
- izrabljene avtomobilske gume,
- avtomobili,
- azbestni odpadki.

Gradbeni odpadki
Večina gradbenih odpadkov se odloži na odlagališču, del teh odpadkov pa se reciklira. Gradbeni odpadki sicer predstavljajo eno četrtino vseh nastalih odpadkov v slovenskem prostoru, občani pa se z njimi srečujejo pri obnovi kopalnic, kuhinj in vrtov. Manjše količine čistih gradbenih odpadkov (opeka, beton, keramika) lahko občani oddajo v zbirnem centru barje, za večje količine pa morajo skleniti pogodbo s podjetjem, ki je pooblaščeno za ravnanje s to vrsto odpadkov.

Izrabljene avtomobilske gume
Od decembra 2003 je na odlagališča prepovedano odlagati cele rabljene gume, od decembra 2006 pa je prepovedano odlagati tudi razrezane rabljene gume. Za zbiranje in ravnanje s temi odpadki so v Sloveniji pooblaščeni trije koncesionarji; v MOL je to podjetje GET inženiring iz Kresnic. Izrabljene pnevmatike ponavadi oddamo pri vulkanizerjih ali pri koncesionarju in od prvega julija 2006 je njihova oddaja brezplačna. Odpadne gume se snovno predela (mletje) ali se kot sekundarno gorivo uporabi v cementarnah. Zaradi sežiga pri visoki temperaturi je ta postopek okolju prijazen in prihrani velike količine primarnega goriva, kar pomeni tudi varovanje naravnih virov.
Avtomobili
Zadnji lastnik mora izrabljeno vozilo dostaviti na eno izmed 35 prevzemnih mest po Sloveniji (prebivalci MOL vozilo odpeljete v podjetje Špan na Brezovico pri Ljubljani ali v Avto Mlakar na Dolenjsko cesto). Oddaja vozila je brezplačna, ob dostavi pa zadnji lastnik prejme potrdilo o razgradnji, s katerim lahko vozilo odjavi iz prometa. Takšen sistem odpravlja onesnaževanje okolja (predvsem je ogrožena podtalnica), ki ga povzročajo izrabljena motorna vozila, zapuščena v okolju ali na neustrezno opremljenih avtoodpadih, s ponovno uporabo materialov pa ohranja naravne vire.

Azbestni odpadki
Kaj je azbest?
Azbest je skupno ime za vrsto naravnih mineralnih vlaken. Odporen je na kislino, lužila in visoko temperaturo, zaradi omenjenih lastnosti pa so ga v preteklosti v veliki meri uporabljali v industriji in gradbeništvu, predvsem za toplotno izolacijo.
Znanih je približno 3.000 izdelkov, ki vsebujejo azbest. Mednje sodijo salonitne plošče, azbestno-cementna kritina, azbest-cementne vodovodne cevi za vodovodna omrežja, toplotna izolacija na ogrevalnih kotlih, izolacija na jeklenih gradbenih okvirjih, ventilacijske cevi …

Zakaj je azbest nevaren?
Njegova zgradba je vlaknata, vlakna pa se pogosto vzdolžno lomijo, pri čemer nastajajo tanjša, iglam podobna vlakna. Ker so tako majhna, da jih ne vidimo, in nimajo vonja, jih lahko vdihavamo, ne da bi za to vedeli. Pri vdihavanju lahko vlakna pridejo globoko v pljuča in povzročijo bolezni, kot so azbestoza in rak pljuč. Med prvo izpostavljenostjo in pojavom znakov bolezni lahko mine tudi do 40 let.
Azbest, ki se nahaja v stavbah, postane nevaren, ko material dotraja, se poškoduje ali pa se zaradi neprimernega ravnanja z njim začnejo azbestna vlakna sproščati v zrak in s tem predstavljajo nevarnost za zdravje. Nevarni so torej predvsem tisti izdelki, ki se drobijo ali spreminjajo v prah, ko jih uporabljamo.

Kako ravnati z azbestom?
Po zakonu je treba vse materiale, ki vsebujejo azbest, odstraniti na poseben način. V Sloveniji obstaja več podjetij, ki imajo dovoljenje za njegovo odstranjevanje, pri delih manjšega obsega pa lahko za pravilno ravnanje z azbestnimi odpadki poskrbite sami. Trdno vezani azbestni odpadki morajo biti zapakirani v nepropustno zaprtih vrečah tako, da so stiki tkanine oziroma folije zvarjeni ali zlepljeni, odstranjuje pa se jih z odlaganjem na odlagališče nenevarnih odpadkov.

vir: www.snaga.si

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Zakaj je pomembno ločeno zbiranje nevarnih odpadkov?

Nevarni odpadki vsebujejo snovi, ki so nevarne za okolje, zato bi v fazah razkroja lahko ogrozili podtalnico in druge vodne vire, zrak ali prst, s tem pa tudi naše zdravje. Kako pomembno je pravilno odlaganje nevarnih odpadkov, lahko ponazorimo z baterijo, ki jo odvržemo v posodo za ostanek odpadkov. Baterija namreč težke kovine, ki jih vsebuje (kadmij, krom in nikelj) prenese tudi na nenevarne odpadke.

Kam odlagamo nevarne odpadke?

V premično zbiralnico – zabojnik, s katerim Snaga v MOL dvakrat letno zbira nevarne odpadke iz gospodinjstev. Zbiranje poteka na 18 lokacijah – na vsaki je zabojnik dva dni. Ob zabojniku je vedno usposobljen predstavnik podjetja, ki odpadke sprejema. Nevarne odpadke iz gospodinjstev lahko občani oddajo tudi v zbirnem centru.

Kaj sodi med nevarne odpadke?
- stari akumulatorji
- baterije
- barve in topila
- kemikalije
- olja in masti
- pesticidi
- pralna in kozmetična sredstva, ki vsebujejo nevarne snovi
- zdravila
- neonske cevi

vir: www.snaga.si

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko: