Spet je tu - jesenski čas. Čas pobiranja dobrot iz domačega vrta, večernega hlada in uživanja ob šelestenju listja pod nogami. No, nekateri uživamo, drugi ne vejo, kam bi z njim. V tem času ga je namreč povsod dovolj, še posebej v naših vrtovih, če imamo kakšno drevo, ki nam služi kot ščit pred žgočim poletnim soncem.

Slovenci smo narod, ki se ponaša s svojimi lepimi hišami in urejeno okolico. Tako nas velika količina odpadlega listja zna hitro rajeziti in ljudje se spomnijo vseh mogočih načinov, kako se ga znebiti. Tlačijo ga v vrečke za smeti in polne ‘balone’ tlačijo v smetnjake. Smetnjak za bio odpadke je poln po enem pometanju in v stilu ‘A je to’ gruntajo, kako se pametno znebiti te nadloge.

Vendar pa odgovor leži na dlani. Naredite si lasten kompost. Listje je odlična sestavina, ki pomaga pripraviti izvrstno domače gnojilo, ki ga lahko potem uporabite, da bodo vaše vrtnine še bolj slastne in vaš balkon še bolj cvetoč.

Kompost je zelo preprosto pripraviti. Vsega se lahko lotite doma in ga naredite od prvega količka do zadnjega listka sami, ali pa kupite že narejen kompostnik in ga  pridno polnite. Kako se tega lotiti, si preberite TUKAJ.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Pomislite! Od vseh gospodinjskih odpadkov, ki jih drugače odvržete, bi jih lahko od 20 do 30 odstotkov porabili kot gnojilo v vrtu.

Reciklirate lahko vse rastlinske odpadke, kuhinjske ostanke in odpadke iz vrta. To storite tako, da jih zakopljete. Ko zgnjijejo, je končen izdelek bogata, temna zemlja, ki se lahko uporabi kot dodatek za izboljšavo zemlje v vašem vrtu ali kot prst, v katero nasadite lončnice. To se sliši kot zelo dober razlog, da si naredite svoj kompost, kajne?

Kompostiranje je morda videti zapleteno, a temu v resnici ni tako. Potrebujete le nekaj osnovnih sestavin, ostalo narava naredi sama.

Najlažje je, da si kupite kompostnik. Načeloma niso pretirano dragi, lahko so leseni ali iz reciklirane plastike (ki bi v nasprotnem primeru pristala na odlagališču).

Kaj smemo odlagati na kompost?

- z dušikom nasičene sestavine: z vodo razredčen urin (razmerje 20:1), gabezovi listi, koprive, pokošeno travo, surove olupke zelenjave, čajne vrečke in poparjen domač čaj, kavne usedline, mlada, zelena trava (izogibajte se taki, ki ima že semena), mehko zeleno dračje od obrezanih dreves, gnoj rastlinojedih živali (krave, konji), kurji gnoj in stelja;

-  z ogljikom nasičene sestavine: karton (škatle od kosmičev, jajc), odpaden papir, stara pošta (najbolje razrezana), star časopis (čeprav je okolju bolj prijazno, da ga date na recikliranje), stelja rastlinojedih domačih živali (zajčki, hrčki), kot je seno, slama, razrezan papir, opilki lesa, ostanki obrezane žive meje, leseno dračje, stara stelja, žaganje in opilki lesa, odpadlo listje

Pri kompostiranju naslednjih odpadkov pa bodite zmerni: pepel, lasje, odščipki nohtov, jajčne lupine (zmečkane), naravna vlakna (volna, bombaž)

NE KOMPOSTIRAJTE: mesa, rib, kuhane hrane, premogovega in koksovega pepela, mačjega wc-ja, pasjih iztrebkov, plenic.

Težavo slednjih predstavlja predvsem dejstvo, da lahko privabi mrhovinarje in mrčes.

Kompostnik si lahko naredite tudi doma. Imeli boste seveda nekoliko več dela, a se boste lahko pohvalili, da ste zares sami svoj mojster.

Potrebovali boste 4 kole, visoke 1,2 metra, žičnato mrežo ali lesene late ter galvanizirane kljukice.

Najprej boste morali očistit 1 kvadratni meter prostora za kompost ter z zadnjim delom lopate poravnati zemljo. Kole, ki ste jih postavili v kote kvadrata, potolcite s težkim kladivom in jih povežite z mrežo ali nanje pribijte late. Sprednji del komposta naj bo lahko dostopen, da boste lahko do komposta dostopali.

Spodaj dodajte tudi material, ki bo skrbel za drenažo. Pedlagamo 10 cm plast iz grobega materiala, npr. slama, vejice kot osnova, potem pa nadaljujte, kot da delate sendvič. Dodajte 15 cm plast odpadkov iz vrta, ki ga lahko zalijete z vodo, če je presuho. Postopoma nadaljujte s plastmi iz različnih vrst bioloških odpadkov.

Se sprašujete, čemu je potrebno plastenje komposta? Pravzaprav pripomore k boljšemu segrevanju komposta in če želite še pospešiti sam proces kompostiranja, dodajte še malo gnoja ali zemlje med posamezne plasti. Slednja vsebujeta bakterije ali glive, ki pripomorejo pri razgradnji organskega materiala.

Ko napolnite svoj kompostnik, ga pokrijte s staro preprogo, polietilenom ali ponjavo, ter ga pustite približno 3 mesece, da zginje.

Da pospešite proces gnitja, po 3 mesecih odmaknite sprednji del komposta in obrnite mešanico. Pustite ga še naslednje tri mesece in po tem boste dobili rjavo, drobljivo mešanico, dišečo sladkem. Takrat je kompost primeren za uporabo v vašem vrtu.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Plevela na stezah, obvozih, poteh in pločnikih se ljudje ponavadi znebijo s spreji, ki vsebujejo ogromno pesticidov, ki škodujejo ljudem in naravi.  Temu se lahko izognemo že s sestavinami, ki jih najdemo doma. Pripravili smo vam odličen recept, s katerim se boste znebili plevela hkrati pa ne boste v stiku z škodljivmi kemikalijami.

SESTAVINE:

• 2 litra vode
• 2/3 skodelice belega kisa
• 1/4 skodelice soli

NAVODILA:

• Zavrite 2 litra vroče vode.
• Zmešajte kis in sol.
• Mešanico dodajte vreli vodi in premešajte.
• Še vročo tekočine zlijte na plevel.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko: