<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	>

<channel>
	<title>Moj EKO svet &#187; Hrana</title>
	<atom:link href="http://www.mojekosvet.com/category/hrana/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.mojekosvet.com</link>
	<description>naravna čistila, naravna kozmetika, eko recepti, recikliranje, eko zanimivosti</description>
	<pubDate>Fri, 04 May 2012 11:58:37 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=2.7.1</generator>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
			<item>
		<title>Slastna jesenska superhrana</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/09/slastna-jesenska-superhrana/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/09/slastna-jesenska-superhrana/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 28 Sep 2011 08:09:05 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[alfa karoten]]></category>

		<category><![CDATA[beta karoten]]></category>

		<category><![CDATA[brstični ohrovt]]></category>

		<category><![CDATA[bučni polpeti]]></category>

		<category><![CDATA[folati]]></category>

		<category><![CDATA[fosfor]]></category>

		<category><![CDATA[jabolčni sok]]></category>

		<category><![CDATA[jabolka]]></category>

		<category><![CDATA[jesenska superhrana]]></category>

		<category><![CDATA[kalij]]></category>

		<category><![CDATA[kalorije kostanj]]></category>

		<category><![CDATA[karotenoidi]]></category>

		<category><![CDATA[kostanj]]></category>

		<category><![CDATA[listnati ohrovt]]></category>

		<category><![CDATA[Pantotenska kislina]]></category>

		<category><![CDATA[repino listje]]></category>

		<category><![CDATA[riboflavin]]></category>

		<category><![CDATA[sezonska hrana]]></category>

		<category><![CDATA[super hrana]]></category>

		<category><![CDATA[vitamin K]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2233</guid>
		<description><![CDATA[<!-- GООООООО -->Vsi se zavedamo, kako pomembno je, da jemo sezonsko in ekološko pridelano hrano. Barvita jesen nam prinaša veliko vrst sadja in zelenjave, mi pa vam predstavljamo tiste, ki vsebujejo največ vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi.
JABOLKA


Jabolka so najbolj dostopno jesensko sadje. Pomembno je, da pojemo tudi lupino, ki vsebuje veliko vitamina D, vlaknine, fenol, pektin [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p>Vsi se zavedamo, kako pomembno je, da jemo sezonsko in ekološko pridelano hrano. Barvita jesen nam prinaša veliko vrst sadja in zelenjave, mi pa vam predstavljamo tiste, ki vsebujejo največ vitaminov, mineralov in drugih pomembnih snovi.</p>
<p><strong>JABOLKA</strong></p>
<p><strong><img class="aligncenter" title="jabolko1" src="http://www.mojekosvet.com/slike/jabolko1.jpg" alt="" width="600" height="400" /><br />
</strong></p>
<p>Jabolka so najbolj dostopno jesensko sadje. Pomembno je, da pojemo tudi lupino, ki vsebuje veliko vitamina D, vlaknine, fenol, pektin in kvercetin. Vedno se odločite za nakup ekološko pridelanih jabolk, saj so pri analizi jabolk iz neekološke pridelave zaznali tudi več kot <strong>40</strong> različnih pesticidov. <a href="http://www.mojekosvet.com/2009/08/jabolcni-sokovi/" >Preberite si še druge pozitivne lastnosti jabolk in si pripravite odličen jabolčni sok.</a></p>
<p><strong>BUČE</strong></p>
<p><strong><img class="aligncenter" title="bučka " src="http://www.mojekosvet.com/slike/bucka.jpg" alt="" width="600" height="450" /><br />
</strong></p>
<p>Buče vsebujejo malo maščob in kalorij, bogate pa so z različnimi hranili, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek različnih bolezni, hkrati pa pomagajo pri boju z nekaterimi boleznimi.  Pomembna hranila:</p>
<ul>
<li>Alfa karoten</li>
<li>Beta karoten</li>
<li>Vlaknine</li>
<li>Vitamini A in E</li>
<li><a href="http://www.mojekosvet.com/2011/09/hrana-bogata-s-kalijem/" >Kalij</a></li>
<li>Pantotenska kislina (Vitamin B5)</li>
<li>Magnezij</li>
<li>Cink</li>
</ul>
<p>Alfa karoten in beta karoten sta močna antioksidanta. Znano je, da lahko nekate karotenoide naše telo pretvori v vitamin A, ki med drugim pomaga ohranjati vid in spodbuja delovanje imunskega sistema. Alfa karoten naj bi upočasnil proces staranja, zmanjšal tveganje za nastanek sive mrene in pomagal preprečevati rast tumorjev. Beta karoten deluje protivnetno. Nekatere raziskave so pokazale, da visok vnos karotenoidov ščiti pred nekaterimi vrstami raka (na maternici, želodcu, koži, črevesju &#8230;), po drugi strani pa naj bi izoliran sintetični beta karoten pri kadilcih povišal tveganje za nastanek pljučnega raka.</p>
<p>Privoščite si odlične <a href="http://www.mojekosvet.com/2011/09/bucni-polpeti/" >bučne polpete</a> ali pa se pogrejte z <a href="http://www.mojekosvet.com/2009/09/bucina-juha/" >bučno juho.</a></p>
<p><strong>BRSTIČNI OHROVT</strong></p>
<p><strong><img class="aligncenter" src="http://www.mojekosvet.com/slike/brsticniohrovt.jpg" alt="" width="600" height="450" /><br />
</strong></p>
<p>Brstični ohrovt je bogat vir vitamina C (vsebuje ga več kot pomaranče), vitamina K, kalcija in folne kisline.</p>
<p><strong>LISTNATI OHROVT</strong></p>
<p><strong><img class="aligncenter" title="ohrovt " src="http://www.mojekosvet.com/slike/ohrovt.jpg" alt="" width="600" height="450" /><br />
</strong></p>
<p>Skodelica ohrovta (240 ml) vsebuje več vitamina K kot katera koli zelena zelenjava. Listnati ohrovt vsebuje tudi veliko betakarotena. Zelo popularen in zdrav prigrizek je <a href="http://www.mojekosvet.com/2011/09/ohrotov-cips/" >ohrovtov čips.</a></p>
<p><strong>KOSTANJ</strong></p>
<p><img class="aligncenter" title="kostanj" src="http://www.mojekosvet.com/slike/kostanj.jpg" alt="" width="600" height="490" /></p>
<p>Kostanj vsebuje veliko vitamina B6, ki igra pomembno vlogo pri krepitvi imunskega sistema, ohranja kožo mladostno . Nekatere raziskave so pokazale, da je koristen pri boju s pljučnim rakom. 100 gramov kostanja vsebuje 377 kalorij, 0,22 mg vitamina B, 3,8 g železa, 0,22 mg riboflavina in 2,9 g beljakovin.</p>
<p><strong>REPINO LISTJE</strong></p>
<p><strong><img class="aligncenter" src="http://www.mojekosvet.com/slike/repinolistje.jpg" alt="" width="600" height="402" /><br />
</strong></p>
<p>Repino listje velikokrat roma v kompost, ker le malo ljudi ve, da je to najbolj hranljiv del te izvrstne jesenske zelenjave. Ena skodelica listov repe vsebuje približno 440 mg vitamina A (v obliki beta karotena), veliko vitamina C, folatov (znižujejo krvni tlak), vitamina K in kalcija. Privoščite si jih narejene na pari ali pa si naredite pisano jesensko solato.</p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Slastna%20jesenska%20superhrana&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F09%2Fslastna-jesenska-superhrana%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Slastna%20jesenska%20superhrana&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F09%2Fslastna-jesenska-superhrana%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/09/slastna-jesenska-superhrana/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Hrana bogata s kalijem</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/09/hrana-bogata-s-kalijem/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/09/hrana-bogata-s-kalijem/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 27 Sep 2011 09:57:45 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko domača lekarna]]></category>

		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[dnevni vnos kalija]]></category>

		<category><![CDATA[jam]]></category>

		<category><![CDATA[kalij v prehrani]]></category>

		<category><![CDATA[likopen]]></category>

		<category><![CDATA[pomanjkanje kalija]]></category>

		<category><![CDATA[simptomi pomankanje kalija]]></category>

		<category><![CDATA[sladki krompir]]></category>

		<category><![CDATA[zdravo srce]]></category>

		<category><![CDATA[živila z največ kalija]]></category>

		<category><![CDATA[živila z veliko vsebnostjo kalija]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2212</guid>
		<description><![CDATA[
Kalij je nadvse pomemben mineral, ki poskrbi za pravilno delovanja celic, tkiv in organov v človeškem telesu. Je ključnega pomena za delovanje srca, zdrave kosti in mišičevja.
Pomanjkanje kalija se povzroča zvišan krvni tlak, utrujenost, oslabelost, žejo, mišične krče, nenakomerni srčni utrip in težave z želodcem. Ljudje, ki trpijo za Chronovo boleznijo in ulcerativnim kolitisom imajo pogosto [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" src="http://www.mojekosvet.com/slike/zelenjavnakosara.jpg" alt="" width="600" height="360" /></p>
<p>Kalij je nadvse pomemben mineral, ki poskrbi za pravilno delovanja celic, tkiv in organov v človeškem telesu. Je ključnega pomena za delovanje srca, zdrave kosti in mišičevja.</p>
<p>Pomanjkanje kalija se povzroča zvišan krvni tlak, utrujenost, oslabelost, žejo, mišične krče, nenakomerni srčni utrip in težave z želodcem. Ljudje, ki trpijo za Chronovo boleznijo in <span>ulcerativnim kolitisom imajo pogosto nizko raven kalija v krvi.</span></p>
<p>Študije so pokazale, da zadostna količina kalija zmanjšuje tveganje za možgansko kap in preprečuje nastanek osteoporoze.</p>
<p>Odrasel človek naj bi na dan zaužil 4700 mg kalija. Veliko ljudi misli, da so banane tiste, ki vsebujejo največ kalija, a obstaja veliko živil s precej večjo vsebnostjo kalija.</p>
<p><strong>SLADKI KROMPIR</strong></p>
<p>V enem sladkem krompirju (jamu) je približno 700 mg kalija, kar pomeni 15% priporočene dnevne količine. Poleg tega pa vsebuje tudi veliko vitamina A in beta karotena.</p>
<p><strong>POMARANČNI SOK</strong></p>
<p>Ne samo, da vsebuje veliko vitamina C, je tudi odličen vir kalija. Pomembno je, da si privoščimo svež pomarančni sok.</p>
<p><strong>LISTI RDEČE PESE</strong></p>
<p>Polovica skodelice listov rdeče pese vsebuje 655 mg kalija, vsebujejo pa tudi veliko vitamina A in vitamina K.</p>
<p><strong>KROMPIR</strong></p>
<p>En krompir vsebuje približno 610 mg kalija, 140 kalorij in je dober vir vitamina B6. Bodimo pozorni in kupujmo ekološko pridelan krompir, saj so lahko tisti v trgovini polni pesticidov.</p>
<p><strong>BEL FIŽOL</strong></p>
<p>Polovica skodelice belega fižola vsebuje 595 mg kalija ter veliko železa, beljakovin in vlaknin.</p>
<p><strong>DATELJNI</strong></p>
<p>Polovica skodelice vsebuje 585 mg kalija.</p>
<p><strong>JOGURT</strong></p>
<p>Splošno znano dejstvo je, da ima jogurt veliko kalcija, manj ljudi, pa se zaveda, da je v 200 gramih navadnega jogurta približno 550 mg kalija.</p>
<p><strong>PARADIŽNIK</strong></p>
<p>Četrtina skodelice eko paradižnikove mezge vsebuje 664 mg kalija, 2.8 mg vitamina E, 34 mg likopena in samo 54 kalorij.</p>
<p><strong>ROZINE</strong></p>
<p>Polovica skodelice vsebuje kar 540 mg kalija.</p>
<p><em>Legenda: 1 skodelica = 240 ml</em></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Hrana%20bogata%20s%20kalijem&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F09%2Fhrana-bogata-s-kalijem%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Hrana%20bogata%20s%20kalijem&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F09%2Fhrana-bogata-s-kalijem%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/09/hrana-bogata-s-kalijem/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Vpliv hrane na vaše zobe</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/09/vpliv-hrane-na-vase-zobe/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/09/vpliv-hrane-na-vase-zobe/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 15 Sep 2011 16:12:56 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Sonja</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[Zanimivosti]]></category>

		<category><![CDATA[čokolada in zobje]]></category>

		<category><![CDATA[dober vpliv na zobe]]></category>

		<category><![CDATA[eko ustna higiena]]></category>

		<category><![CDATA[gniloba]]></category>

		<category><![CDATA[hrana za zdrave zobe]]></category>

		<category><![CDATA[ščetkanje]]></category>

		<category><![CDATA[slab vpliv na zobe]]></category>

		<category><![CDATA[sladkarija in zobje]]></category>

		<category><![CDATA[zdravi zboje]]></category>

		<category><![CDATA[zobje in sladkarija]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2148</guid>
		<description><![CDATA[

Od malega so nas učili, da preveč sladkarije ni dobro za naše zobe. Pa je to res? Koliko prehrana vpliva na vašo ustno higieno?
V resnici vsak kos hrane, ki ga date v usta, vpliva na vašo ustno votlino. Vpliv je lahko dober ali slab. Da bo lažje ločiti, kaj je za zobe dobro ali ne, [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><!--[if gte mso 10]&gt;--></p>
<p><img class="aligncenter" title="zdravi zobje" src="http://www.mojekosvet.com/slike/zdravizobje.jpg" alt="" width="424" height="282" /></p>
<p>Od malega so nas učili, da preveč sladkarije ni dobro za naše zobe. Pa je to res? Koliko prehrana vpliva na vašo ustno higieno?</p>
<p>V resnici vsak kos hrane, ki ga date v usta, vpliva na vašo ustno votlino. Vpliv je lahko dober ali slab. Da bo lažje ločiti, kaj je za zobe dobro ali ne, pa si pomagajte s spodnjimi namigi.<br />
<strong><br />
Dober vpliv imajo:</strong></p>
<ul>
<li><strong>z vlakninami bogato sadje in zelenjava,</strong> ki imajo v vaših ustih podoben učinek kot detergent (torej čistijo), poleg tega tudi stimulirajo pretok sline, ki je ob rednem ščetkanju in dobri higieni ustne votline najboljša naravna obramba proti gnilobi in boleznim dlesni. Doktor stomatologije, Richard H. Price, iz ameriškega združenja zobozdravnikov (American Dental Association) pravi, da je slina tista, ki prva začne nevtralizirati kisline in encime, ki napadajo vaše zobe. To se zgodi, ker slina vsebuje sledi kalcija in fosfatov in na mestih in te minerale povrne na mesta zobovja, kjer jih primanjkuje.</li>
</ul>
<ul>
<li><strong>Sir, mleko, navaden jogurt in ostali mlečni izdelki</strong>: še eden izmed proizvajalcev sline je sir, ki vsebuje kalcij (ostali mlečni izdelki vsebujejo poleg kalcija še fosfate) in pomaga zobem povrniti minerale, ki so jih le ti izgubili zaradi druge hrane. Zgoraj omenjeni dr. Price predlaga, da uživate izdelke iz sira za posladek.</li>
</ul>
<ul>
<li><strong>Črni in zeleni čaji</strong>: oboji vsebujejo polifenole, ki ob interakciji z bakterijami uničijo ali zmanjšajo možnost, da se slednje razvijejo v kislino, ki povzročajo propad zob.</li>
</ul>
<p>Še nekaj nasvetov, kako <strong>zmanjšati možnost nastanka škodljivih zobnih oblog</strong>:</p>
<ul>
<li><strong>Eko žvečilni gumi brez sladkorja</strong>, saj odstranjujejo ostanke hrane iz vaših zob in dlesni.</li>
</ul>
<ul>
<li><strong>Kitajsko zelišče sladki koren</strong>, ki zavira mutiranje bakterij streptokok, ki so glavne pri razvoju gnilobe.</li>
</ul>
<ul>
<li><strong>Hrana s fluoridom</strong>: sem sodi voda z dodanim fluoridom ali hrana, ki je narejena s tako vodo (npr. sokovi v prahu, dehidrirane juhe iz vrečk). Tukaj bodite previdni, saj je v taki hrani lahko hitro preveč sladkorja ali soli. Fluorid najdemo tudi v morski hrani, piščancu in žitu.</li>
</ul>
<p><strong>Slab vpliv na zobe</strong> imajo sladkarije, ki se rade primejo na zobe. Sem sodijo <strong>lizike, bomboni, ki lajšajo kašelj, karamela</strong>. Ti so namreč narejeni iz rafiniranega sladkorja. Presenetil vas bo morda podatek, da <em>čokolada ni tako škodljiva</em>, saj se v ustih stopi in tam ne ostaja dolgo, kar pomeni, da povzroča manj možnosti za nastanek oblog kot na primer rozine, kljub temu, da so iz naravnega sladkorja. Rozine so lepljive in ostanejo dalj časa na zobeh. Iz tega razloga je tudi bolj škodljivo pojesti vsako uro 1 bombon kot 10 bombonov naenkrat. Sladkor namreč ostaja dalj časa v ustih, kar omogoča bakterijam, da napadajo vaše zobe.</p>
<p>Torej, sladkarijo lahko jeste, vendar bodite zmerni in si jo rajši privoščite enkrat dnevno, kot da jo zobate cel dan po malem. Še boljše pa je, da se držite hrane, ki zdravju zob koristi.</p>
<p>Kako lahko na naravni način poskrbite za vaše zobe, pa si preberite <a href="http://www.mojekosvet.com/2009/07/eko-ustna-higiena/" >TUKAJ.</a></p>
<p class="MsoNormal">
<p class="MsoNormal">
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Vpliv%20hrane%20na%20va%C5%A1e%20zobe&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F09%2Fvpliv-hrane-na-vase-zobe%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Vpliv%20hrane%20na%20va%C5%A1e%20zobe&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F09%2Fvpliv-hrane-na-vase-zobe%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/09/vpliv-hrane-na-vase-zobe/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Hrana, ki znižuje holesterol</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/06/hrana-ki-znizuje-holesterol/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/06/hrana-ki-znizuje-holesterol/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 08 Jun 2011 12:40:43 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko domača lekarna]]></category>

		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Lepota in zdravje]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[ajda]]></category>

		<category><![CDATA[čaparal]]></category>

		<category><![CDATA[drobnjak]]></category>

		<category><![CDATA[glogove jagode]]></category>

		<category><![CDATA[holesterol]]></category>

		<category><![CDATA[hrana za holesterol]]></category>

		<category><![CDATA[izvleček rdečega riža]]></category>

		<category><![CDATA[kaki šipek]]></category>

		<category><![CDATA[kardiovaskularne boezen]]></category>

		<category><![CDATA[mandelj]]></category>

		<category><![CDATA[olje grodznih pečk]]></category>

		<category><![CDATA[omega 3]]></category>

		<category><![CDATA[omega 6]]></category>

		<category><![CDATA[omega 9]]></category>

		<category><![CDATA[repinčeva korenina]]></category>

		<category><![CDATA[ribe]]></category>

		<category><![CDATA[riž gunoa]]></category>

		<category><![CDATA[rž]]></category>

		<category><![CDATA[skuša]]></category>

		<category><![CDATA[špajka]]></category>

		<category><![CDATA[srčnica]]></category>

		<category><![CDATA[zelenjava]]></category>

		<category><![CDATA[zniževanje holesterola]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=1802</guid>
		<description><![CDATA[

Vedno več ljudi ima probleme s povišanim holesterolom. Zdravniki kar naprej predpisujejo zdravila, ki pa lahko povzročajo zelo neprijetne stranske učinke kot so glavoboli, slabost, bolečine v mišicah, driska in agresija.
Po drugi strani pa je dokazano, da lahko z izogibanjem industrijsko pridelani hrani in z uživanjem zdrave hrane, na naravni način znižamo holesterol. Študije  pa [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<div style="text-align: left; background-color: transparent; color: #000000; overflow: hidden; text-decoration: none;">
<p><img class="aligncenter" title="holesterol" src="http://www.mojekosvet.com/slike/naslovnice/holesterol.jpg" alt="" width="600" height="540" /></p>
<p>Vedno več ljudi ima probleme s povišanim holesterolom. Zdravniki kar naprej predpisujejo zdravila, ki pa lahko povzročajo zelo neprijetne stranske učinke kot so glavoboli, slabost, bolečine v mišicah, driska in agresija.</p>
<p>Po drugi strani pa je dokazano, da lahko z izogibanjem industrijsko pridelani hrani in z uživanjem zdrave hrane, na naravni način znižamo holesterol. Študije  pa so pokazale, da je poleg zdrave diete in redne vadbe še posebej učinkovit izvleček rdečega riža.</p>
<p>Predstavljamo vam seznam hrane, za katero je bilo dokazano, da pomaga zniževati holesterol zaradi vsebnosti omega 3 maščobnh kislin, vitamina E, lecitina, niacina, rutina in vlaknin. Uživati moramo ekološko pridelano hrano.</p>
<ul>
<li><strong>STROČNICE</strong>: fižol, leča, soja in sojini kalčki, tofu</li>
<li><strong>ZRNA</strong>: ajda, rž,<strong> </strong>riž qunoa, trda zimska pšenica</li>
<li><strong>ZELENJAVA</strong>:  redkev, hren, čebula, česen, por, mlada čebula, šalotka, drobnjak, zelje, špinača, brokoli, peteršilj, ohrovt, kumara, zelena, alge, listnata zelenjava, beluši, gobe</li>
<li><strong>SADJE</strong>: citrusi, banana, paradižnik, kaki in šipek</li>
<li><strong>SEMENA IN OREŠČKI</strong>: mandelj, lešnik, leneno seme, bučno seme, mak, oreh, kalčki</li>
<li><strong>RIBE</strong>: sardine, losos, skuša</li>
<li><strong>MED</strong></li>
<li><strong>ZELIŠČA</strong>: ingver, rman, pasja kamilica, regratova korenina, repinčeva korenina, srčnica, špajka, čaparal, glogove jagode, poprova meta</li>
<li><strong>OLJA</strong>: nasičene maščobe moramo zamenjati z dobrimi nenasičenimi. Dokazano je, da uravnovešno uživanje omega-3, omega-6 in omega-9 maščobnih kislin znatno zmanjša nastanek kardiovaskularnih bolezni.</li>
<li>omega-9: olivno, mandeljevo, lešnikovo in sezamovo olje</li>
<li>omega-3 in 6: orehovo olje in olje grozdnih pečk.</li>
</ul>
<table class="odstavek" border="0" cellspacing="0" cellpadding="0" width="578" summary="Frame">
<tbody>
<tr>
<td class="okvirSredinaSredina" width="576">
<table border="0" cellspacing="0" cellpadding="10" width="576" summary="Frame Contents">
<tbody>
<tr>
<td align="left" valign="top"><span id="prevod_stavek13"><span id="prevod_alt_stavka13_0" class="stavekZAlternativami"><span id="prevod_alt_besede52_0" class="navadnaBeseda"><em>O spremembi diete se pogovorite z zdravnikom. Skrbite za svoje zdravje in poskrbite, da vam bo zdravnik redno pregledoval vrednosti holesterola. S pravo prehrano bodo hitro začele padati.<br />
</em><span style="font-family: Georgia, 'Times New Roman', 'Bitstream Charter', Times, serif; font-size: small;"><span style="line-height: 19px;"><span style="font-family: Verdana, Arial, Helvetica, sans-serif; font-size: x-small;"><span style="line-height: normal;"><br />
</span></span></span></span></span></span></span></td>
</tr>
</tbody>
</table>
</td>
</tr>
</tbody>
</table>
</div>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Hrana%2C%20ki%20zni%C5%BEuje%20holesterol&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F06%2Fhrana-ki-znizuje-holesterol%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Hrana%2C%20ki%20zni%C5%BEuje%20holesterol&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F06%2Fhrana-ki-znizuje-holesterol%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/06/hrana-ki-znizuje-holesterol/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Z antioksidanti proti staranju</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2010/01/z-antioksidanti-proti-staranju/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2010/01/z-antioksidanti-proti-staranju/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 07 Jan 2010 09:12:32 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko domača lekarna]]></category>

		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[antioksidanti]]></category>

		<category><![CDATA[morske alge]]></category>

		<category><![CDATA[nori]]></category>

		<category><![CDATA[omega 9]]></category>

		<category><![CDATA[proti staranju]]></category>

		<category><![CDATA[staranje]]></category>

		<category><![CDATA[wakame]]></category>

		<category><![CDATA[zdravilo proti staranju]]></category>

		<category><![CDATA[železo]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=1559</guid>
		<description><![CDATA[
Antioksidanti so lovilci prostih radikalov, ki se po reakciji z radikali pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive radikale, ki jih telo izloči. Zmanjšujejo zavirati razvoj nekaterih obolenj (rak, ateroskleroze in bolezni povezane s kajenjem). Prav tako pa so ključ v boju proti staranju.
SADJE IN ZELENJAVA
Strokovnjaki menijo, da moramo pojesti vsaj 5 porcij sadja in zelenjave na dan. [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="alignnone" src="http://www.mojekosvet.com/slike/antio.jpg" alt="" width="600" height="415" /></p>
<p>Antioksidanti so lovilci prostih radikalov, ki se po reakciji z radikali pretvorijo v stabilnejše in manj škodljive radikale, ki jih telo izloči. Zmanjšujejo zavirati razvoj nekaterih obolenj (rak, ateroskleroze in bolezni povezane s kajenjem). Prav tako pa so ključ v boju proti staranju.</p>
<p><strong>SADJE IN ZELENJAVA</strong></p>
<p>Strokovnjaki menijo, da moramo pojesti vsaj 5 porcij sadja in zelenjave na dan. Še večjo uslugo pa bomo naredili telesu, če jih pojemo 9. Na prvi pogled se zdi veliko, ampak z malce domišljije lahko postanejo del naših obrokov. V jogurt si lahko narežete sadje, zjutraj si pripravite napitek, v zdrav sendvič pa vključite korenje, kumarice in paradižnik&#8230; Možnosti je ogromno.</p>
<p><strong>BELJAKOVINE</strong></p>
<p>Najboljše proteine dobimo  v stročnicah, soji (velike soje je gensko spremenjene, zato vedno kupite organsko sojo), morski hrani in perutnini.</p>
<p><strong>OREŠČKI IN OLIVE</strong></p>
<p>Mahagonevci, orehi in olive vsebujejo veliko bakra. Majhna vsebnost bakra pa povzroča prehiter nastanek sivih las. Ko jemo hrano, ki vsebuje veliko bakra, spodbudimo nastanek melanina (pigment), ki da lasem barvo.</p>
<p><strong>RJAVI RIŽ</strong></p>
<p>Rjavi riž vsebuje vitamin B1, ki upočasnjuje ojačevanje kolagenskih vlaken in pomaga preprečevati nastanek gub.  Pomankanje vitamina B1 povzroča utrujeno kožo in podočnjake. Veliko vitamina B1 najdemo v pivskem kvasu. Za lepo kožo je pomembno, da se izogibamo alkoholu in kajenju.</p>
<p><strong>MORSKE ALGE</strong></p>
<p>Nori in wakame vsebujejo veliko selena, ki se v kombinaciji z vitaminom E bojuje proti prečasnemu staranju kože. Raziskave kažejo, da zaradi razgradnje prsti kruh vsebuje 50&amp; manj selena, kot 50 let nazaj. Prav zato selen iščemo v morju.</p>
<p><strong>ŽELEZO</strong></p>
<p>Železo je zelo pomembno za zdravo kožo in las. V času menstruacije ženske izgubimo precej zaloge železa, zato je pomanjkanje železa pri ženskah zelo pogost pojav. Železo najdemo v morski hrani, posušenem sadju, temni čokoladi, beluših, jajcih, mandeljnih, pesi, zelju, sezamu&#8230;</p>
<p><strong>ZELENI ČAJ</strong></p>
<p>Tri ali štiri skodelice zelenega čaja vam bodo okrepile z antioksidanti. Koristno je, da popijemo veliko vode. Zjutraj popijte kozarec vode, čez eno uro pa še skodelico zelenega čaja. Poskrbite, da ga ne boste pili prepozno zvečer, saj vsebuje kofein, ki vam utegne povzročiti težave s spanjem.</p>
<p><strong>ŽELIŠČA</strong></p>
<p>Origano vsebuje dvajsetkrat več antioksidantov kot večina drugih želišč. Uporabite ga pri paradižnikovih omakah, pici in juhah. Tudi druga želišča (rožmarin, timijan, česen in ingver) imajo lastnosti, ki pomagajo v boju s staranjem.</p>
<p><strong>MANDLJEVO MASLO</strong></p>
<p>Mandljevo maslo je ponavadi manj slano kot arašidevo (ki ima tudi vsebuje antioksidante). Mandeljni so odlični za telo, saj vsebujejo vitamin E in omega 9 maščobo, ki ščiti srce.</p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Z%20antioksidanti%20proti%20staranju&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2010%2F01%2Fz-antioksidanti-proti-staranju%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Z%20antioksidanti%20proti%20staranju&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2010%2F01%2Fz-antioksidanti-proti-staranju%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2010/01/z-antioksidanti-proti-staranju/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Limona v domači lekarni</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2009/12/limonina-domaca-lekarna/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2009/12/limonina-domaca-lekarna/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 09 Dec 2009 08:30:16 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko domača lekarna]]></category>

		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Lepota in zdravje]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=1546</guid>
		<description><![CDATA[
Limone imajo veliko koristnih in zdravilnih lastnosti, ki preženejo ali pa preprečijo različna bolezenska stanja. Dokazano je, da med drugim  pomagajo pri prebavi,  uničujejo bakterije,  blažijo trebušne krče in  krepijo imunski sistem.
Zakaj so limone koristne?
ZAPRTJE
Prebava se bo uredila, če boste  popili napitek iz 4 žlic limoninega soka, žlice medu in  225ml vode.
TREBUŠNI KRČI
V skodelico vrele [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" src="http://www.mojekosvet.com/slike/lemons.jpg" alt="" width="480" height="600" /></p>
<p>Limone imajo veliko koristnih in zdravilnih lastnosti, ki preženejo ali pa preprečijo različna bolezenska stanja. Dokazano je, da med drugim  pomagajo pri prebavi,  uničujejo bakterije,  blažijo trebušne krče in  krepijo imunski sistem.</p>
<p>Zakaj so limone koristne?</p>
<p><strong>ZAPRTJE</strong></p>
<p>Prebava se bo uredila, če boste  popili napitek iz 4 žlic limoninega soka, žlice medu in  225ml vode.</p>
<p><strong>TREBUŠNI KRČI</strong></p>
<p>V skodelico vrele vode umešajte 3 čajne zličke posušenih limoninih listov in počakajte 10 minut. Napitek popijte dvakrat na dan.</p>
<p><strong>RAZSTRUPITEV/DETOKS</strong></p>
<p>Limone prečiščujejo naše telo, saj so polne sestavin, ki pomagajo graditi zdrave encime v jetrih.</p>
<p>Vsako jutro popijte napitek iz vroče vode, ene limone in ene zličke medu. Počakajte pol ure in pojejte zajtrk.  Telesu boste naredili veliko uslugo.</p>
<p><strong>SLADKORNA BOLEZEN</strong></p>
<p>Naravna limonada je lahko zelo koristna pri gašenju žeje pri ljudeh, ki imajo sladkorno bolezen.</p>
<p><strong>HRIPAVOST</strong></p>
<p>Razredčite sok ene limone v skodelici vroče vode. Počakajte, da se ohladi, nato pa napitek grgrajte. Ponovite trikrat na dan.</p>
<p><strong>PIKI INSEKTOV</strong></p>
<p>Na pik (ugriz) položite kos limone, ki bo zmanjšalo oteklino.</p>
<p><strong>NESPEČNOST</strong></p>
<p>Za boljši spanec si naredite čaj iz 3 zličk posušenih limoninih listov. Pustite, da stoji 10 minut, dodajte žlicoo medu in popijte preden greste spat.</p>
<p><strong>BOLEČINE V SKLEPIH</strong></p>
<p>Naribajte limonino lupinico in zmasirajte boleče obmocje. Povijte sklep z bombažnim povojem za 2 uri.  Limonina lupina bo pomagala pri vnetju.</p>
<p><strong>KREPITEV IMUNSKEGA SISTEMA</strong></p>
<p>Okrepite imunski sistem in prezenite prehlad z limoninim napitkom. Sestavine zmiksajte in popijte sveze.</p>
<p><em>Sestavine:</em></p>
<ul>
<li>1 limona</li>
<li>1 grenivka</li>
<li>1 strok česna</li>
<li>2-3 cm ingverja</li>
</ul>
<p><strong>POTOVALNA SLABOST<br />
</strong></p>
<p>Ko potujemo lahko naša usta proizvedejo preveč sline. Ko ta slina potuje po trebuhu, povzroči slabost.  Veliko ljudi prisega na sesanje limone, ko se pojavijo prvi znaki slabosti.</p>
<p><strong>USTNA VODA</strong></p>
<p>Zmešajte 1 enoto vodo in 1 enoto limoninega soka.</p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Limona%20v%20doma%C4%8Di%20lekarni&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F12%2Flimonina-domaca-lekarna%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Limona%20v%20doma%C4%8Di%20lekarni&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F12%2Flimonina-domaca-lekarna%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2009/12/limonina-domaca-lekarna/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Sprej za odstranitev pesticidov s sadja in zelenjave</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2009/11/sprej-za-odstranitev-pesticidov-s-sadja-in-zelenjave/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2009/11/sprej-za-odstranitev-pesticidov-s-sadja-in-zelenjave/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 23 Nov 2009 13:15:59 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Alenka</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko čiščenje]]></category>

		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[odstranjevanje pesticidov]]></category>

		<category><![CDATA[pesticidi]]></category>

		<category><![CDATA[sprej proti pesticidom]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=1472</guid>
		<description><![CDATA[
V oddaji Oprah show je Julia Roberts predstavila sprej za odstranjevanje pesticidov s sadja in zelenjave, ki ga lahko sami naredimo doma. Uporabimo ga lahko za večino sadja in zelenjave. Toplo vam priporočamo, da operete tudi agrume in banane (preden jih olupite). 
SESTAVINE:

1 kozarec vode
1 kozarec belega alkoholnega kisa
1 čajna žlička sode bikarbone

NAVODILA:
Sestavine zmešajte in jih [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="alignnone" src="http://www.mojekosvet.com/slike/frut.jpg" alt="" width="600" height="412" /></p>
<p>V oddaji Oprah show je Julia Roberts predstavila sprej za odstranjevanje pesticidov s sadja in zelenjave, ki ga lahko sami naredimo doma. Uporabimo ga lahko za večino sadja in zelenjave. Toplo vam priporočamo, da operete tudi agrume in banane (preden jih olupite). </p>
<p><strong>SESTAVINE:</strong></p>
<ul>
<li>1 kozarec vode</li>
<li>1 kozarec belega alkoholnega kisa</li>
<li>1 čajna žlička sode bikarbone</li>
</ul>
<p><strong>NAVODILA:</strong></p>
<p>Sestavine zmešajte in jih prelijte v stekleničko s sprejem. Sadje poškropite z vseh strani. Pustite delovati 5 do 10 minut, nato pa sadje operite pod tekočo vodo.</p>
<p>Za večje količine sadja pa tekočino nalijte v posodo in vanj položite sadje in zelenjavo.</p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Sprej%20za%20odstranitev%20pesticidov%20s%20sadja%20in%20zelenjave&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F11%2Fsprej-za-odstranitev-pesticidov-s-sadja-in-zelenjave%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Sprej%20za%20odstranitev%20pesticidov%20s%20sadja%20in%20zelenjave&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F11%2Fsprej-za-odstranitev-pesticidov-s-sadja-in-zelenjave%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2009/11/sprej-za-odstranitev-pesticidov-s-sadja-in-zelenjave/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Kako jesti eko?</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2009/10/kako-jesti-eko/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2009/10/kako-jesti-eko/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 30 Oct 2009 09:27:50 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko recepti]]></category>

		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Kulinarični triki]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[eko hrana]]></category>

		<category><![CDATA[fair trade]]></category>

		<category><![CDATA[lokalno pridelana hrana]]></category>

		<category><![CDATA[okolju prijazno]]></category>

		<category><![CDATA[organska hrana]]></category>

		<category><![CDATA[pravična trgovina]]></category>

		<category><![CDATA[zdrava hrana]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=1350</guid>
		<description><![CDATA[
Želite jesti čim bolj zdravo in okolju prijazno? Predstavljamo vam nekaj odličnih napotkov s katerimi boste to z lahkoto dosegli.
JEJTE ORGANSKO HRANO
Ko jeste organsko hrano, ne razmišljajte samo o tem, da jeste zdravo, ampak se zavedajte, da ta hrana ne vsebuje kemikalij, voda, zemlja in zrak pa so bili pri pridelavi zaščiteni. Organska zelenjava, sadje, [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="alignnone" src="http://www.mojekosvet.com/slike/lok.jpg" alt="" width="600" height="516" /></p>
<p>Želite jesti čim bolj zdravo in okolju prijazno? Predstavljamo vam nekaj odličnih napotkov s katerimi boste to z lahkoto dosegli.</p>
<p><strong>JEJTE ORGANSKO HRANO</strong></p>
<p>Ko jeste organsko hrano, ne razmišljajte samo o tem, da jeste zdravo, ampak se zavedajte, da ta hrana ne vsebuje kemikalij, voda, zemlja in zrak pa so bili pri pridelavi zaščiteni. Organska zelenjava, sadje, zrna, sokovi, mlečni  in vsi ostali izdelki so bili pridelani za naše zdravje in za zdrav planet.</p>
<p><strong>PRAVIČNA TRGOVINA</strong></p>
<p>Izdelki, ki so bili potrjeni iz strani Fair Trade (pravične trgovine) zagotavljajo, da imajo delavci primerno plačo in delavno okolje.</p>
<p><strong>KUPUJTE LOKALNO PRIDELANO HRANO</strong></p>
<p>Kupovanje sezonske in lokalno pridelane hrane ima veliko prednosti. Večina hrane mora prepotovati ogromno kilometrov preden pride na vaše krožinke, medtem ko s kupovanjem lokalno pridelane hrane prizanesemo planetu, saj gre toliko manj izpušnih plinov v ozračje. Lokalna hrana je običajno tudi manj pakirana, hkrati pa bolj sveža in okusna.</p>
<p><strong>IZOGIBAJTE SE EMBALAŽI</strong></p>
<p>Kupujte hrano, ki je čim manj pakirana ali pa je embalaža iz biorazgradljivih materialov. Izogibajte se plastiki. Več o odvečnem pakiranju si preberite v članku <a href="http://www.mojekosvet.com/2009/09/stran-z-odvecno-embalazo/" > &#8220;Stran z odvečno embalažo&#8221;</a>.</p>
<p><!-- :: Content Text --><strong>KOMPOSTIRAJTE</strong></p>
<p>Če je le mogoče, naredite svoj lastni kompost. Kompost bo zmanjšal breme odlagališčem, vam pa bo izboljšal kakovost zemlje. Pomembno pa je, da preverite katere stvari se sme kompostirati.</p>
<p><strong>PRIDELAJTE SAMI</strong></p>
<p>Sadje in zelenjavo lahko pridelate tako na vrtu kot na okenski polici, na balkonu ali pa na terasi.</p>
<p><strong>RAVNO PRAV</strong></p>
<p>Ne kupujte prevelike količine hrane, ki se vam bo hitro pokvarite. Poskušajte bolj razmišljati o tem, koliko hrane boste dejansko porabili. V primeru, da jo kupite preveč, jo raje podarite in tako razveselite tiste, ki jo resnično porebujejo.</p>
<p><strong>JEJTE SUROVO</strong></p>
<p>Večina sadja in zelenjave je najbolj koristnih za naše telo, če jih jemo surove.  Prav tako pa porabimo manj energije in s tem pomagamo planetu.</p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Kako%20jesti%20eko%3F&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F10%2Fkako-jesti-eko%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Kako%20jesti%20eko%3F&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F10%2Fkako-jesti-eko%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2009/10/kako-jesti-eko/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Je meso prehrana nižjih slojev?</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2009/10/je-meso-prehrana-nizjih-slojev/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2009/10/je-meso-prehrana-nizjih-slojev/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 29 Oct 2009 16:23:17 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Zanimivosti]]></category>

		<category><![CDATA[mesna industrija]]></category>

		<category><![CDATA[meso]]></category>

		<category><![CDATA[nižji sloj]]></category>

		<category><![CDATA[študija o prehrani]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=1347</guid>
		<description><![CDATA[
Znanstevna raziskava je pokazala, da judje z univerzitetno izobrazbo in dobrim zaslužkom pojedo najmanj klobas in zrezkov. Achim Spiller, profesor za marketing živilskih izdelkov na univerzi Göttingen je dejal, da mesu grozi, da bo postal proizvod za nižje sloje.
To je preobrat zgodovinskega trenda. V preteklosti je bila količina zaužitega mesa dokaz visokega družbenega položaja, danes [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="alignnone" src="http://www.mojekosvet.com/slike/zrezki.jpg" alt="" width="600" height="530" /></p>
<p>Znanstevna raziskava je pokazala, da judje z univerzitetno izobrazbo in dobrim zaslužkom pojedo najmanj klobas in zrezkov. Achim Spiller, profesor za marketing živilskih izdelkov na univerzi Göttingen je dejal, da mesu grozi, da bo postal proizvod za nižje sloje.</p>
<p>To je preobrat zgodovinskega trenda. V preteklosti je bila količina zaužitega mesa dokaz visokega družbenega položaja, danes je pa ravno obratno. V Nemčiji so naredili študijo o prehrani, ki je pokazala, da izobraženi ljudje z višjimi dohodki pojedo manj mesa. Ugled mesne industrije naj bi bil slabši od ugleda bank in kemične industrija.</p>
<p>Študija je tudi pokazala, da javnost vedno slabše sprejema mesno industrijo. Ljudje proti gradnji svinjskih farm in klavnic ustnavljajo civilne iniciative. Pričakujejo, da bo imela ta panoga težave pri pridobivanju kakovostnega kadra.</p>
<p><em>Vir: Welt Online </em></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Je%20meso%20prehrana%20ni%C5%BEjih%20slojev%3F&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F10%2Fje-meso-prehrana-nizjih-slojev%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Je%20meso%20prehrana%20ni%C5%BEjih%20slojev%3F&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F10%2Fje-meso-prehrana-nizjih-slojev%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2009/10/je-meso-prehrana-nizjih-slojev/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Česen</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2009/10/cesen/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2009/10/cesen/#comments</comments>
		<pubDate>Sun, 18 Oct 2009 08:49:46 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko domača lekarna]]></category>

		<category><![CDATA[Hrana]]></category>

		<category><![CDATA[Lepota in zdravje]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[česen]]></category>

		<category><![CDATA[holesterol]]></category>

		<category><![CDATA[kurja očesa]]></category>

		<category><![CDATA[prebavne motnje]]></category>

		<category><![CDATA[visok krvni tlak]]></category>

		<category><![CDATA[zdravilni učinki česna]]></category>

		<category><![CDATA[zniževanje holesterola]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=1288</guid>
		<description><![CDATA[
Česen je del družine lilijevk, ki zraste med 25 in 70 centimetrov. Cvetovi so rdečkasto beli, imajo dolg pecelj in so razvrščeni v kobul. Cvetijo v juniju in avgustu.
ZDRAVILNI UČINKI ČESNA
Zdravilne lastnostni ima česnova čebulica, ki je sestavljena iz strokov. Česen je naravni antibiotik  in krepi imunski sistem.Med drugim vsebuje tudi vitamine, minerale in aminokisline. [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="alignnone" src="http://www.mojekosvet.com/slike/Garlic.jpg" alt="" width="600" height="419" /></p>
<p>Česen je del družine lilijevk, ki zraste med 25 in 70 centimetrov. Cvetovi so rdečkasto beli, imajo dolg pecelj in so razvrščeni v kobul. Cvetijo v juniju in avgustu.</p>
<p><strong>ZDRAVILNI UČINKI ČESNA</strong></p>
<p>Zdravilne lastnostni ima česnova čebulica, ki je sestavljena iz strokov. Česen je naravni antibiotik  in krepi imunski sistem.Med drugim vsebuje tudi vitamine, minerale in aminokisline. Uporabljajo ga tudi v homeopatiji.</p>
<p><em>Notranje česen pomaga pri:</em></p>
<ul>
<li>visokem krvnem tlaku</li>
<li>oslovskem kašlju</li>
<li>prebavnih motnjah</li>
<li>napenjanju</li>
<li>vnetju dihalnih poti</li>
<li>zniževanju holesterola</li>
<li>zdravljenju okužb z virusom herpes</li>
<li>odpravljanju črevesnih zajedalcev</li>
<li>čiščenju krvi</li>
</ul>
<p><em>Zunanje pomaga pri:</em></p>
<ul>
<li>kurjih očesih</li>
<li>bradavicah</li>
<li>bolečinah v mišicah</li>
<li>artritisu</li>
<li>išiasu</li>
</ul>
<p><strong>SVEŽ ČESEN</strong></p>
<p>&#8220;Sveže sesekljan česen proizvaja vodikov sulfid, ki je v večjih količinah strupen, v manjših pa ščiti srce&#8221;, pravi dr. Dipak K. Das. Vodikov sulfid izgine, če česen predelamo, kuhamo ali posušimo, druge zdravilne lastnosti pa še vedno ostanejo.</p>
<p><strong>PRIPRAVLJENA SREDSTVA</strong></p>
<p>Pripravljena sredstva so česnovo olje, česnov izvleček in česen v prahu. Tisti, ki jim surov česen povzroča zgago, lahko kupijo česnove pripravke v trgovinah z zdravo prehrano.</p>
<p><strong>STRANSKI UČINKI</strong></p>
<p>Pri uživanju česna lahko pride do prebavnih motenj in alergičnih reakcij.</p>
<p><strong>KDO NE SME UŽIVATI ČESNA?</strong></p>
<p>Česna ne uporabljajte, če uživate zdravila za preprečevanja strjevanja krvi. Prav tako ga ni priporočljivo uživati takoj po operaciji.</p>
<pre>Pred uprabo domačih pripravkov se posvetite z zdravnikom ali farmacevtom.</pre>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=%C4%8Cesen&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F10%2Fcesen%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=%C4%8Cesen&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2009%2F10%2Fcesen%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2009/10/cesen/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
	</channel>
</rss>

