Mnogo ljudi misli, da nošenje usnja ni tako sporno kot nošenje krzna, vendar ponavadi ni temu ni tako. Živali, ki končajo kot torbice, čevlji in druge usnjeni izdelki, so prestali nepredstavljivo trpljenje množične živinoreje.

JE KRAVA V INDIJI SVETA?

Organizacija PETA je ugotovila, da so indijske krave pogosto prodane na dražbi in morajo prehoditi dolge razdalje do nelegalnih transportov. Živali so več dni lačne in žejne, zato pogosto ne morejo hoditi. Takrat jim delavci natrejo oči  s čilijem ali tobakom, včasih pa jim zlomijo rop. Po dolgem pohodu strpajo 50 krav na tovornjake namenjene prevozu 12 živali. Veliko živali umre preden sploh pridejo do klavnic. V klavnicah pa nekatere krave pri polni zavesti razkosavajo.

NA KITAJSKEM STA POPULARNI PASJA IN MAČJA KOŽA

Na Ktajskem mačke in pse odirajo pri živem telesu. Zaradi njihovih kož, na leto umre približno 2 milijona psov in mačk. Njihovo kožo pošiljajo povsod po svetu, ljudje pa niti ne vedo, da kupujejo mačje ali pasje “usnje”. V Franciji vsako leto pokradejo več kot 20.000 psov in mačk za usnjarsko industrijo. V policijski akciji v neki strojarni so zaplenili 1500 mačjih kož iz katerih so izdelovali otroške čevlje.

USNJE NI EKO

KEMIKALIJE

Pri obdelavi živalskih kož delavci uporabljajo velike količine kemikalij, da bi preprečili trhonjenje kože.  Te povečujejo nastanek rakastih obolenj in so pogosto vzrok alergij. Študije so pokazale, da usnjarska industrija bolj osnažuje okolje kot farmacevtska, tekstilna, papirna in industrija umetnih gnojil. Največ usnja strojijo s kromom. Odpadke s kromom pa je so okoljevarstvene oblasti za najbolj nevarne.

STUPENE SNOVI V ODPLAKAH USNJARN IN VELIKA KOLIČINA PORABLJENE VODE

Odplake usnjarn vsebujejo soli, apneno blato, sulfide in kisline. Strojenje pa stabilizira kologenska in proteinska vlakna v koži, ki se biološko ne razgradijo. Prav tako pa usnjarne porabijo ogromne količine vode. Podtalnice v bližini usnjarn vsebujejo visoke vrednosti svinca, cianida in formaldehidov. Usnjarne letno proizvedejo 800.000 odpadkov, ki vsebujejo krom. Okrog 70% dostopnih vodnih virov je porabljenih za kmetijstvo (v živinoreji 25.000 litrov pitne vode za 1 kilogram mesa).

USNJE OGROŽA ZDRAVJE LJUDI

Usnjeni izdelki so pogosto v neposrednem stiku s kožo. Velikokrat usnje vsebuje velike količine kroma, kar povzroča ekceme na koži. Delavci v usnjarstvu imajo večjo možnost za obolenje za rakom. Študija kaže, da je v nekem mestecu blizu usnjarne v ameriški zvezni državi Kentucky levkemija petkrat pogostejša, kot je državno povprečje. V usnjarnah uporabljajo tudi arzen, ki je povezan z nastankom pljučnega raka. Študije na Švedskem in v Italiji so pokazale, da je tveganje za nastanek raka pri delavcih v usnjarnah 20% do 25% višje kot pričakovano.

LAKOTA

Skoraj milijarda ljudi trpi lakoto, čeprav je hrane za vse zadosti. Zemljo, vodo in druge vire, ki bi jih lahko namenili za prehrano ljudi raje namenijo za pridelavo krmil za množično živinorejo.  50% svetovne proizvodnje žit in 90% prizvodnje soje porabijo za krmo živine.

UMETNO USNJE

Danes je na trgu mnogo kvalitetnih oblačil in obutve iz umetnega usnja in materialov, ki so prijazni do okolja, hkrati pa še bolj učinkoviti od usnja.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Poraba plastenk z vodo se je od leta 1997 do 2004 neverjetno zvišala. Zaradi izdelave in transporta več plastenk pomeni tudi več toplogrednih plinov in ogromno plastičnih odpadkov.

Večina držav je podvojila porabo, v Južni Ameriki pa so jo skoraj potrojili. Poraba plastenk  se je zvišala iz 80.649.000 kubičnih metrov leta 1997 na 154.381.000 kubičnih metrov leta 2004. Ena izmed največjih krivcev je Evropa, ki je leta 2004 porabila 53.661.000 kubičnih metrov plastenk, kljub temu, da imamo na večino območjih pitno vodo iz pipe.

Pozivamo slovenske občine, da se zgledujejo po avstralskem mestecu Bundaboon, ki so popolnoma prepovedali uporabo plastenk.

Je res treba v dobi filtrov, steklenic za večkratno uporabo iz okolju prijaznih materialov in pitne vode iz pipe, kupovati plastenke, ki nam zastrupljajo okolje?

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Svetovni dan hrane so izbrale države članice Svetovne organizacije za hrano in kmetijstvo na Generalni konferenci novembra leta 1979. Ta dan je bil za Svetovni dan hrane  proglašen v spomin na 16. oktober 1945, ko je bila v okviru Združenih narodov ustanovljena Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo. Danes ga praznuje 150 držav.  Svetovna organizacija za hrano in kmetijstvo FAO vsako leto določi temo svetovnega dneva hrane in letos je naslov dneva:”Zagotavljanje varnosti hrane v času krize”.

To je dan, ko še bolj poudarimo stisko podhranjenega prebivalstva (več kot milijardo ljudi). Leta 1996 je bil v okviru FAO sklican Svetovni prehranski vrh, na katerem so voditelji 186 držav obljubili, da bodo do leta 2015 zmanjšali število lačnih ljudi na svetu vsaj za polovico.

Varnost preskrbe s hrano ter razvoj kmetijstva in podeželja so bistveni del pomoči, ki jo EU namenja državam v razvoju s hitro in obsežno podporo boju proti naraščajoči lakoti po svetu. Izraz tega so zaveze v okviru pobude za svetovno preskrbo s hrano, ki so bile sprejete med srečanjem v L’Aquili. V skladu s to pobudo bo EU prispevala 2,7 milijarde evrov, s čimer bo zagotovila največji prispevek med partnericami. Z instrumentom za hrano je bila zagotovljena 1 milijarda evrov nepovratnih sredstev in do zdaj je bilo porabljenih že 85 % teh sredstev, kar potrjuje, da se je EU trdno zavezala k izboljšanju življenjskih razmer najrevnejših po svetu in da svoje obljube izpolnjuje.

Od uvedbe instrumenta za hrano v višini 1 milijarde evrov decembra lani naj bi pomoč na podlagi začetnih projektov, ki se trenutno izvajajo, dosegla več kot 33 milijonov ljudi, prvi rezultati pa so že vidni. V Zimbabveju je bilo na primer 176 000 ranljivim kmetovalcem priskrbljenih in razdeljenih 26 000 ton semen in gnojil. To število ustreza 10 do 15 % manjših kmetovalcev v državi. Tako skupno prizadevanje EU in Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) bi lahko podvojilo običajne zmogljivosti proizvodnje hrane v zadevnih območjih.

V Bangladešu je program, ki se izvaja skupaj s svetovnim programom za hrano (WFP), doslej omogočil 43 000 ljudem, da se začnejo ukvarjati z ribolovom, dodatnih 60 000 ljudi pa zdaj lahko živi v območjih, ki so zaščitena od vdorov slane vode.

Statistika

• več kot milijarda podhranjenih
• 265 mio. v podsaharski Afriki
• v enem letu 100 milijonov več lačnih
• 642 milijonov lačnih na azijsko-tihooceanskem območju
• 42 mio. na Bližnjem vzhodu in S. Afriki - 53 mio. v Lat. Ameriki in na Karibih
• 15 mio. v razvitih državah
• v Afriki je 40 mio. otrok, mlajših od 5 let, z motnjami v razvoju

delni vir: europa.eu

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Avstralsko mestece Bundanoon v New South Walesu je prvo prepovedalo prodajo vode v plastenkah, saj naj bi  po njihovem mnenju imela proizvodnja in prevoz premočan vpliv na okolje. Na ulicah tako lahko sedaj iz avtomatov natočijo filtrirano in ohlajeno vodo v pločevinke za večkratno uporabo. Te lahko ponovno napolnijo tudi v trgovinah in ne stanejo več kot dva evra.

Za ta ukrep so se določili že v začetku julija, ko je v njihovi okolici podjetje začelo črpati vodo in jo prevažati v polnilnico ter razvažati v trgovine. Prebivalci mesta so bili ob tem ogorčeni in pobudnik refernduma (lastnik kavarne) Huw Kingston je dejal: “Tukaj se gre za moralo. Bogati lastniki tovarn s pijačami želijo pod marketinško pretvezo prodajati nekaj, kar lahko ljudje dobijo zastonj.” Dobil si je podporo s strani premierja New South Walesa Nathana Reesa in lokalnih trgovin. Mestece podpirajo tudi okoljevarstveniki in njihov predstavnik Jon Dee pravi, da je vse preveč sredstev porabljenih za črpanje, ustekleničevanje in prevažanje plastenk, ki potem končajo kot smeti. Dodal je še: “Kar se tiče okolja, je to popoln nesmisel in s primerom v mestu Bundanoon skušamo dokazati, da lahko neka skupnost preživi brez ene same plastenke vode.”

Več na: http://www.bundyontap.com.au/

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Univerza Yale je za leto 2008 naredila raziskavo, s katero je merila kazalce okoljske uspešnosti (EPI - Environmental Performance Index), kjer so bile vključene kategorije: higiena okolja, onesnaženje zraka, biodiverziteta in naravno okolje, podnebne spremembe, vodni viri in proizvodni naravni viri. Med petnajst okolju najbolj prijaznih držav na svetu so se zvrstile Švica, Norveška, Švedska, Finska, Kostarika, Avstrija, Nova Zelandija, Latvija, Kolumbija, Francija, Islandija, Kanada, Nemčija, Velika Britanija in nenazadnje tudi Slovenija. Raziskava je potekala v 149-ih državah.

1. Švica na tej lestvici kraljuje predvsem zaradi stroge zakonodaje povezane z onesnaževanjem. V svojih dolgoročnih načrtih skuša vzpostaviti sodelovanje posameznikov z organizacijami. Po njihovem mnenju je posameznikova ozaveščenost pomemben člen pri varovanju okolja, zato morajo državljani plačevati davke tudi za vodo in odpadke, saj tako pokažejo, da je vsak posameznik odgovoren za svoja dejanja v okolju. Prav tako skušajo čimbolj preprečevati onesnaženje, tako da izkoriščajo obnovljive vire in razvijajo varnostne ukrepe proti naravnim katastrofam.

2. Norveška rangira tako visoko zahvaljujoč podjetju REC Group, ki je lastnik prvega proizvodnega obrata, ki ga poganja sončna energija. Resno je vzela tudi škodljive izpuste v okolje in želi postati ogljično nevtralna do leta 2030, saj v tujini vlaga v zelene projekte, doma pa zmanjšuje avtomobilski in letalski promet.

3. Švedska je na tretjem mestu predvsem zaradi njenega boja proti uporabi fosilnih goriv, saj jih do leta 2020 želi popolnoma ukiniti. Večino svoje energije črpa iz jedrskih in hidroelektričnih obratov. Za pogon avtomobilov in letal so rešitve našli v etanolu in predelavi živalskih odpadkih. Prav tako dela na energiji valov, saj v sodelovanju z Univerzo v Upsali razvija »moč valov«, ki v istem času proizvede kar štirikrat več energije kot sončna energija, brez odpadkov in škodljivih izpustov.

4. Finska neverjetno dobro okreva po industrializaciji, še posebej pa se zavzema za ohranjanje okolja ter čiščenje vode in zraka na industrijskih območjih. Ima tudi vse večjo pogozdenost, četudi je letna sečnja kar visoka. Finska je tudi pobudnica okoljskega programa Združenih narodov poznan pod imenom Delovna skupina za trajnostno gradnjo (Task Force for Sustainable Building and Construction), ki skuša najti čimbolj naravne vire in procese za čimbolj sonaravno gradnjo.

5. Kostarika ima slabše gospodarstvo kot preostale države na vrhu EPI lestvice, vendar je kljub temu tam kar pet odstotkov celotne svetovne biodiverzitete. Zelo skrbi za ohranjanje okolja in tako je dobra četrtina dežele zaščitena kot naravni park. Razvija pa tudi druga področja in v Kostariki se 80% porabnikov napaja z energijo iz hidroelektrarn.

6. Avstrija ima močno podporo vlade na vseh podrojih, ko se gre za ohranjanje okolja. Še posebej skrbijo za odstranjevanje odpadkov, ki obsega kmetijske, kemijske, gospodinjske, ter ostale odpadke posameznikov in podjetij. Največ pozornosti pa namenjajo kakovosti vode in ohranjanju gozdov, zato je v Avstriji voda med najmanj oporečnimi na svetu.

7. Nova Zelandija je redko poseljena, kar je najbolj pripomoglo pri ohranjanju naravnih zakladov. Čeprav izpušni plini avtomobilov in industrija tam predstavljajo največji problem, se Nova Zelandija trudi spremeniti zakonodajo in začeti z izrabljanjem alternativnih virov energije.

8. Latvija je relativno majhna, a ima kljub temu veliko naravnih dragocenosti. Še posebej so ponosni na lososa in sladkovodne ribe, zato nadzorujejo in zmanjšujejo onesnaženost voda. Prav tako zmanjšujejo nepotrebno onesnaženje v kmetijstvu (manj gnojil in istekticidov), več poudarka pa dajejo obraščanju gozdov. Latvija je s financiranjem čistilnih naprav in razvijanje metod za ohranjanje energije od leta 1990 zmanjšala onesnaženje kar za 46%, odpadne vode pa je manj za 44 odstotkov.

9. Kolumbija ima bogato biodiverziteto in tam je dom desetine svetovnih živalskih in rastlinskih vrst. V preteklosti je imela precej težav s prevelikim krčenjem gozdov, črpanjem nafte in prekupčevanjem kokaina, vendar je vse to pripomoglo k boljšim gospodarskim rešitvam, saj so začeli bolj paziti na okolje in iskati bolj obnovljive vire.

10. Francija se zelo zaveda problemov, ki jih prinašajo podnebne spremembe in ima celo v ustavi zapisano, da morajo vsako leto narediti okoljski pregled, saj želijo do leta 2010 zmanjšati izpust ogljika za 54 milijonov ton. Njihova zakonodaja je zelo natančna in točno določa vsak korak v proizvodnji (od dobavitelja do proizvajalca in do kupca), kar jih znotraj Evropske Unije postavlja na 1. mesto pri pridobivanju obnovljive energije – 78% njihove energije je jedrske, kar je znižalo izpust dušikovega oksida in ostalih nevarnih plinov za 70 odstotkov.

S takimi in podobnimi ukrepi je visoko na lestvici tudi Slovenija, ki je leta 1998 podpisala konvencijo h Kyotskemu sporazumu. Ta ji nalaga zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (ogljikov dioksid, metan, didušikov monoksid, fluorirani ogljikovodiki, perfluorirani ogljikovodiki in žveplov heksafluorid) za 8 % v obdobju 2008–2012 glede na izhodiščno leto 1986. Največji povzročitelji emisij toplogrednih plinov po podatkih Agencije RS za okolje so energetika in kmetijske dejavnosti, kjer so bila nihanja v obdobju 1986–2006 v precejšnjem razponu, zato se najbolj trudi prav na teh področjih.

Vir: www.ecofriendly.com, www.stat.si (dostop 27.9.2009)

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

1. Eden od šestih ljudi na svetu nima dostopa do čiste vode. Vsako leto približno 2 milijona ljudi umre zaradi bolezni, ki jih povzroča pomankanje čiste vode.

2. Vedno več predelov sveta se sooča s pomanjkanjem vode zaradi suše in prevelike porabe vode. Mnogo rek presahne.

3. Podjetja, kot je naprimer Nastle, zaradi stekleničenja odvzemajo vodo skupnostim kljub njihovemu nasprotovanju.

4. Nekatere mednarodne finančne institucije (Svetovna Banka in IMF) so mnogo držav prisilile, da so javni vodovod prodali velikim korporacijam.

5. Ogromno skupnosti povsod po svetu se bori, da bi nazaj pridobili nadzor nad njihovimi vodnimi viri.

6. Ustekleničena voda ni varnejša od vode iz pipe. Neprofitna okoljevarstvena skupina (Environmental Working Group) je testirala ustekleničeno vodo popularnih blagovnih znamk. Našli so 38 škodljivih kemikalij (med drugim tudi anastetike, umetna gnojila in arzen) pri desetih različnih znamkah.

7. Povprečna poraba vode v Sloveniji je 146 litrov na osebo na dan.

8. Pri Washington Postu so leta 2005 poročali, da ko Američan potegne vodo v stranišču porabi več vode,  kot večina Afričanov za dnevno umivanje, pranje, kuhanje in pitje.

9. Plastenke lahko spustijo kemikalije v vašo vodo. Najbolj varna alternativa so steklenice iz nerjavečega jekla.

10. V Boliviji eden od desetih otrok umre pred petim rojstnim dnevom zaradi pomanjkanja pitne vode.

11. Do 40% ustekleničene vode prihaja iz mestne, občinske vode. Vodo samo ustekleničijo.

12. Leta 2004 so v Johannesburgu v Južni Afriki namestili vodomere, kar je revnim ljudem preprečilo dostop do čiste vode. Leta 2008 je visoko sodišče odločilo, da je bilo to dejanje neustavno. To je bila zmaga za ljudi, vendar le začasna, saj je prišlo do pritožbe in bitka se še danes nadaljuje.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

Vsi, ki smo ekološko osveščeni in poskušamo svoj dom urediti tako, da bo čim bolj okolju prijazen, želimo, da so tudi naša potovanja čim bolj eko. Nikakor nočemo biti v hotelih, ki so energetsko potratni in neekološko usmerjeni.

Predstavljamo vam 7 ključnih vprašanj, ki jih morate vprašati preden rezervirate sobo v hotelu. Mogoče nobeden hotel ne bo popolnoma zadovoljil naših eko zahtev, vendar je zelo pomembno, da vedno vprašamo, saj bodo tako opozorjeni in bodo mogoče začeli delati v bolj eko smeri. Z našimi vprašanji lahko naredimo veliko!

1. Ali je vaš hotel v lokalni lasti? V primeru da ni, vprašajte, če so uslužbenci hotela domačini oz. iz bližnjih krajev.
2. Ali reciklirate? Kaj vse reciklirate (aluminij, plastika, papir, steklo, kompostiranje…)?
3. Imajo gostje možnost ponovne uporabe brisač in posteljnine ali jih vedno zamenjate vsak dan?
4. Na kakšne načine zmanjšujete porabo energije (naprimer: varčne žarnice, solarna energija, varčevanje z vodo…)?
5. Kako hotel pomaga lokalni skupnosti?
6. Servirate lokalno pridelano hrano?
7. Je hotel v bližini javnega prevoza? Ali lahko pri vas najamemo kolesa?

Tudi v Sloveniji se lahko pohvalimo s prvim eko hotelom Bohinj Park Hotel.

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:

London je za Slovence zelo priljubljena destinacija. Velikokrat si za ogled mesta najamejo vodiče, ki se glede predstavitve mesta bistveno ne razlikujejo.

Po zaslugi Catherine Baker pa imate priložnost spoznati mesto na EKO način. Vodiči Green Londona vas bodo popeljali na ogled največjih turističnih atrakcij in skritih ekološko prijaznih zanimivosti. Izvedeli boste vse o eko aktivizmu, podnebnih spremembah in CO2 odtisu. Prav tako pa boste spoznali, kako vsi našteti dejavniki vplivajo na obstojoče zgradbe, parke in ostale znamenitosti.

Ko boste stali zraven skritega organskega vrta v St. James Parku, boste videli, kako izgleda ena tona ogljikovega dioksida. Ob ogledu banke Barlay’s boste ugotovili, kako bančniške ustanove vplivajo na podnebne spremembe. Vas zanima kako dvigajoča se bibavica vpliva na London? O tem vas bo Catherine poučila, ko se boste sprehajali ob Temzi.

Ogled je fantastičen, saj boste videli največje lepote Londona, hkrati pa boste šokirani nad tem, kako naša vsakdanja dejanja vplivajo na angleško prestolnico.

Ko se boste odločili za obisk Londona, kliknite na http://www.green-london.org.uk/

Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko: