<?xml version="1.0" encoding="UTF-8"?>
<rss version="2.0"
	xmlns:content="http://purl.org/rss/1.0/modules/content/"
	xmlns:wfw="http://wellformedweb.org/CommentAPI/"
	xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"
	xmlns:atom="http://www.w3.org/2005/Atom"
	xmlns:sy="http://purl.org/rss/1.0/modules/syndication/"
	>

<channel>
	<title>Moj EKO svet</title>
	<atom:link href="http://www.mojekosvet.com/feed/" rel="self" type="application/rss+xml" />
	<link>http://www.mojekosvet.com</link>
	<description>naravna čistila, naravna kozmetika, eko recepti, recikliranje, eko zanimivosti</description>
	<pubDate>Mon, 20 Feb 2012 13:24:25 +0000</pubDate>
	<generator>http://wordpress.org/?v=2.7.1</generator>
	<language>en</language>
	<sy:updatePeriod>hourly</sy:updatePeriod>
	<sy:updateFrequency>1</sy:updateFrequency>
			<item>
		<title>Solarno ogrevanje je ogrevanje z obnovljivimi viri energije</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2012/02/solarno-ogrevanje-je-ogrevanje-z-obnovljivimi-viri-energije/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2012/02/solarno-ogrevanje-je-ogrevanje-z-obnovljivimi-viri-energije/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 20 Feb 2012 13:24:25 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Dom in vrt]]></category>

		<category><![CDATA[Eko dom]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[eko sklad]]></category>

		<category><![CDATA[najcenejše ogrevanje]]></category>

		<category><![CDATA[poceni ogrevanje]]></category>

		<category><![CDATA[sergevanje z obnavljivimi viri energije]]></category>

		<category><![CDATA[solarix]]></category>

		<category><![CDATA[solarni sistem]]></category>

		<category><![CDATA[solarno orevanje]]></category>

		<category><![CDATA[sončna energija]]></category>

		<category><![CDATA[stroški kolektorjev]]></category>

		<category><![CDATA[stroški ogrevanja]]></category>

		<category><![CDATA[stroški pasivne hiše]]></category>

		<category><![CDATA[stroški solarnega ogrevanja]]></category>

		<category><![CDATA[subvencije eko sklad]]></category>

		<category><![CDATA[zemeljski plin]]></category>

		<category><![CDATA[življenjska doba kolektorjev]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2456</guid>
		<description><![CDATA[<!-- GООООООО -->
Solarno ogrevanje postaja čedalje bolj razširjeno ogrevanje. Vzrok za to se skriva v tem, da solarno ogrevanje trenutno velja za najcenejše ogrevanje. Medtem, ko se drugi  viri energije, kot so nafta in zemeljski plin nenehno dražijo ostaja cena za solarno ogrevanje nespremenjena.
Solarno ogrevanje ni le najcenejše ogrevanje, ampak spada tudi v kategorijo najbolj čistih ogrevanj, saj [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" title="soncni kolektorji" src="http://www.mojekosvet.com/slike/soncnikolektorji1.jpg" alt="" width="600" height="450" /></p>
<p>Solarno ogrevanje postaja čedalje bolj razširjeno <span>ogrevanje</span>. Vzrok za to se skriva v tem, da solarno ogrevanje trenutno velja za najcenejše ogrevanje. Medtem, ko se drugi  viri energije, kot so nafta in zemeljski plin nenehno dražijo ostaja cena za solarno ogrevanje nespremenjena.</p>
<p>Solarno ogrevanje ni le najcenejše ogrevanje, ampak spada tudi v kategorijo najbolj čistih ogrevanj, saj ne proizvaja škodljivih odpadnih plinov, ki bi se kopičili v ozračju in škodovali našemu planetu in zdravju.</p>
<p>Uporaba solarne energije je mogoča na več področjih, žal pa se velikokrat vse skupaj ustavi pri investiciji, ki je potrebna, da se lahko postavi <span> </span><span>solarni sistem</span>. Cena za solarno ogrevanje je tako vsaj na začetku precej višja, kot pri ogrevanju z konvencionalnimi viri energije, kljub temu, da je sončna energija zastonj.</p>
<p>Najcenejše ogrevanje ni tisto ogrevanje, ki prinaša prihranke na krajši rok. Pri izračunu stroškov ogrevanja, je potrebno upoštevati vse stroške, ki nastanejo v določenem, daljšem obdobju uporabe nekega načina ogrevanja. Tako bomo hitro prišli do ugotovitve, da je najcenejše ogrevanje tisto, ki za svoje delovanje uporablja solarni sistem. Cena investicije se bo povrnila v nekaj letih, medtem ko imajo <span> </span><span>kolektorji za ogrevanje zelo dolgo življenjsko dobo</span>.</p>
<p>Vsako leto pa država namenja tudi <span> </span><span>subvencije</span> tistim, ki se odločijo, da bo njihov dom ali poslovni objekt grel solarni sistem. Cena, ki jo boste plačali za postavitev solarnega sistema bo, tako zaradi subvencije nižja. Če upoštevamo dejstvo, da  ogrevanje z viri energije, kot  sta na primer nafta ali zemeljski plin postaja iz dneva v dan dražje in da si lahko pridobite subvencijo države v primeru, da se odločite za solarno ogrevanje, je sedaj pravi trenutek da to storite. Ob tem je potrebno poudariti tudi dejstvo, da nekaterih virov energije, ki se uporabljajo danes, kot je na primer nafta čez nekaj desetletij ne bo več. Zato je že danes pomembno, da začnemo razmišljati o prihodnosti našega bivanja. Ker bomo tudi v prihodnosti težko živeli brez ogrevanja in tople vode je najbolje, da se že danes pripravimo na prihodnost in se odločimo za solarni sistem. Cena, ki jo boste plačali za solarni sistem bo v primerjavi z ugodjem, ki ga boste deležni zelo nizka. Podoben razmislek velja v primeru nakupa  <a href="http://www.mojekosvet.com/2012/02/toplotne-crpalke/" ><span>toplotne črpalke</span>.</a></p>
<p><strong>Kolektorji za ogrevanje so lahko na vsakem objektu</strong></p>
<p>Kolektorji za ogrevanje se lahko vgradijo skorajda na vsak objekt. Najracionalnejše je da se za postavitev kolektorjev oziroma celotnega solarnega sistema odločite, ko menjujete streho vaše hiše ali obnavljate fasado.</p>
<p>Če ste se odločili, da boste zgradili novo hišo ali poslovni objekt pa vam priporočamo, da se kolektroji za ogrevanje oziroma  celoten solarni sistem postavi skupaj z novogradnjo. Tako bodo stroški postavitve solarnega sistema nekoliko nižji, kot če bi se lotili izgradnje solarnega sistema kasneje. Vi pa boste imeli že od samega začetka bivanja v novem domu najcenejše ogrevanje.</p>
<p>Kolektorji za ogrevanje so danes na voljo v različnih izvedbah, tako da je bojazen, da bodo kvarili izgled vašega doma odveč. Preden se odločite za nakup določenega tipa kolektorjev je priporočljivo, da se o tem posvetujete s strokovnjakom, ki vam bo znal svetovati kaj je za vaš objekt najprimernejše.</p>
<p><a href="http://www.mojekosvet.com/2011/11/energija-sonca-in-soncni-koletorji/" >Več o sončnih kolektorjih, si lahko preberete tukaj.</a></p>
<p style="text-align: right;"><em>Avtor članka: solarni sistemi nature d.o.o.</em></p>
<p style="text-align: right;"><em><a href="http://www.solarix.si/" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.solarix.si/');">www.solarix.si</a></em></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Solarno%20ogrevanje%20je%20ogrevanje%20z%20obnovljivimi%20viri%20energije&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Fsolarno-ogrevanje-je-ogrevanje-z-obnovljivimi-viri-energije%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Solarno%20ogrevanje%20je%20ogrevanje%20z%20obnovljivimi%20viri%20energije&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Fsolarno-ogrevanje-je-ogrevanje-z-obnovljivimi-viri-energije%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2012/02/solarno-ogrevanje-je-ogrevanje-z-obnovljivimi-viri-energije/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Alge kot bioenergent</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2012/02/alge-kot-bioenergent/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2012/02/alge-kot-bioenergent/#comments</comments>
		<pubDate>Thu, 16 Feb 2012 13:01:48 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Dom in vrt]]></category>

		<category><![CDATA[Eko dom]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[alge]]></category>

		<category><![CDATA[Alge kot bioenergent]]></category>

		<category><![CDATA[alke got bioenergent]]></category>

		<category><![CDATA[biomasa]]></category>

		<category><![CDATA[bioplin]]></category>

		<category><![CDATA[Co2]]></category>

		<category><![CDATA[energija biogoriv]]></category>

		<category><![CDATA[fotobioreaktorji]]></category>

		<category><![CDATA[fotosinteza]]></category>

		<category><![CDATA[geotermalna energija]]></category>

		<category><![CDATA[sončna energija]]></category>

		<category><![CDATA[veterna energija]]></category>

		<category><![CDATA[vodna energija]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2448</guid>
		<description><![CDATA[
Človeštvo se iz dneva v dan številsko povečuje, sedaj nas je že več kot 7 miljard. Zelo velik del energije pridobivamo iz fosilnih goriv, ki izpuščajo v ozračje ogromno količino škodljivih plinov, še posebej toplogrednega plina CO2. Kar pa je nesprejemljivo zaradi globalnega onesnaževanja.
Fosilna goriva lahko nadomestimo z obnovljivimi viri energije. S pomočjo alternativnih virov [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" title="alge kot bioenergent" src="http://www.mojekosvet.com/slike/algekotbioenergent.jpg" alt="" width="600" height="482" /></p>
<p>Človeštvo se iz dneva v dan številsko povečuje, sedaj nas je že več kot 7 miljard. Zelo velik del energije pridobivamo iz fosilnih goriv, ki izpuščajo v ozračje ogromno količino škodljivih plinov, še posebej toplogrednega plina CO<sub>2</sub>. Kar pa je nesprejemljivo zaradi globalnega onesnaževanja.</p>
<p>Fosilna goriva lahko nadomestimo z obnovljivimi viri energije. S pomočjo alternativnih virov energije lahko proizvedemo energijo in goriva. Evropska unija teži k temu da bi se zmanjšala poraba fosilnih goriv in povečala uporaba  <span>sončne energije</span>, veterne, vodne, <span>geotermalne energije</span> in energije biogoriv, ki ne povečujejo izpuščanje CO<sub>2</sub> v ozračje. To so predvsem goriva, pridobljena iz biomase rastlin in rastlinskih biorazgradljivih odpadkov. Običajno se uporablja biomasa lesa ali energijsko bogatih poljščin, v zadnjem času pa tudi alg.</p>
<p>Alge so enostavne rastline brez pravih listov in korenin. So začetniki prehranjevalnih verig. Večinoma so to avtotrofni organizmi, kar pomeni, da si sami proizvajajo hrano.  Živijo pravzaprav vsepovsod, v slani in sladki vodi, v vročih vrelcih, puščavah in na snegu. Predvsem pa jih je relativno enostavno gojiti. Če imamo doma na primer bazen ali akvarij vemo, da se na stenah slednjega relativno hitro nabere neka zelena plast. To so ponavadi alge.</p>
<p>Komercialno jih gojimo v tako imenovanih fotobioreaktorjih. Fotobioreaktorji so zaprti sistemi, kar je pomembno, da alge gojene v njih ne pridejo v stik z drugimi organizmi. Za alge je pomembno, da dobijo zadostno količino hrane, svetlobe in CO<sub>2</sub>, da se lahko najučinkovitejše razmnožujejo. Da dosežemo nejvečjo površino osvetlitve izberemo okrogle cevi. Za material cevi je pomembno, da zelo dobro preseva svetlobo, saj alge sodelujejo pri reakcijah fotosinteze, kjer je nujno potrebna svetloba. Tak material, ki preseva zadosti svetlobe je lahko plastika ali steklo, ki je nekoliko dražje. Lahko pa izberemo tudi drugačne oblike in materiale za izdelavo fotobioreaktorja. Predvsem pa je pomembno, da algam dodajamo oziroma ohranjamo ustrezno količino hrane in ogljikovega dioksida. Večina vrst alg primernih za gojenje sodi med planktonske alge, ki so še posebej primerni za gojenje, saj lahko proizvedemo do 70% višjo rast kot pri kmetijskih kulturah.</p>
<p>Alge proizvajajo zraven kisika pri procesu fotosinteze še druge derivate, kot so beljakovine, ogljikove hidrate, lipide, vitamine. Pri tem pa porabljajo velike količine ogljikovega dioksida in potrebujejo skromno količino hranilnih snovi.</p>
<p>Poleg zmanjševanja onesnaževanja okolja lahko iz številnih organskih snovi, ki jih proizvedejo alge, pridobivamo zdravila, barvila, bioplastiko, krmila, gnojila, sredstva za zatiranje škodljivcev in nenazadnje tudi hrano. Danes alge že uporabljamo kot prehranski dodatek. Iz alg pridelujemo tudi vitamin B. Nekatere nenasičene maščobne kisline se pridobivamo iz alg. Prav tako se uporabljajo alge v kozmetične namene.  Nastalo biomaso pa lahko uporabimo tudi za energetske namene: lahko jo sušimo in uporabimo za neposredno kurjenje npr. v termoelektrarnah; olja lahko predelamo v biodizel, polisaharide pa v bioetanol; algno biomaso lahko uporabimo kot osnovno surovino za <span>proizvodnjo bioplina</span>.</p>
<p>Gojenje alg ima velik gospodarski potencial, ki še ni dovolj izkoriščen. V svetu je znanih okrog 100.000 vrst alg. Pri njihovem gojenju je pomembno da jih lahko gojimo na površinah, ki niso namenjene kmetijstvu oz. pridelavi hrane. Danes v svetu še neznamo gojiti alge na ekonomsko sprejemljiv način. Vendar verjamemo, da bo se bo to mnenje v kratkem času spremenilo.</p>
<p>Vir: <a href="http://www.solarix.si/" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.solarix.si/');">solarni sistemi nature d.o.o.</a></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Alge%20kot%20bioenergent&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Falge-kot-bioenergent%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Alge%20kot%20bioenergent&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Falge-kot-bioenergent%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2012/02/alge-kot-bioenergent/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Toplotne črpalke</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2012/02/toplotne-crpalke/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2012/02/toplotne-crpalke/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 15 Feb 2012 13:38:58 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Dom in vrt]]></category>

		<category><![CDATA[Eko dom]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[cena toplotne črpalke]]></category>

		<category><![CDATA[delovanje toplotne črpalke]]></category>

		<category><![CDATA[kondenzator]]></category>

		<category><![CDATA[kotlovnica]]></category>

		<category><![CDATA[kurilno olje]]></category>

		<category><![CDATA[obnovljivi viri energije]]></category>

		<category><![CDATA[odpadna toplota]]></category>

		<category><![CDATA[priprava senitarne vode]]></category>

		<category><![CDATA[tlak v tekočini]]></category>

		<category><![CDATA[tokokrog]]></category>

		<category><![CDATA[toplotna črpalka]]></category>

		<category><![CDATA[toplotno ogrevanje prostorov]]></category>

		<category><![CDATA[uporaba toplotne črpalke]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2444</guid>
		<description><![CDATA[
Delovanje toplotne črpalke – kaj je toplotna črpalka?
Toplotne črpalke (v nadaljevanju: črpalke) so naprave za pridobivanje toplote iz različnih medijev. Tipični primer je na primer ogrevanje tal s takšnim sistemom. Črpalka deluje tako, da iz medija odvzema toploto pri nižji temperaturi in jo oddaja porabniku pri višji. Tako lahko recimo s črpalko iz bližnjega potoka [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" title="toplotna crpalka" src="http://www.mojekosvet.com/slike/toplotnacrpalka.jpg" alt="" width="500" height="330" /></p>
<p><strong>Delovanje toplotne črpalke – kaj je toplotna črpalka?</strong></p>
<p><span>Toplotne črpalke </span>(v nadaljevanju: črpalke) so naprave za pridobivanje toplote iz različnih medijev. Tipični primer je na primer ogrevanje tal s takšnim sistemom. Črpalka deluje tako, da iz medija odvzema toploto pri nižji temperaturi in jo oddaja porabniku pri višji. Tako lahko recimo s črpalko iz bližnjega potoka ali iz vrtine v zemlji s temperaturo 10°C odvzemamo toploto in jo oddajamo v stanovanju ali hiši pri bolj udobnih 25°C.</p>
<p>Tako ogrevanje prostorov (ali sanitarne vode, ali obojega) je okolju zelo prijazno, saj predstavlja minimalen poseg v naravo, poleg tega pa se ponaša tudi z delovanjem brez izpusta škodljivih plinov in je vgradnjo tovrstnega ogrevalnega sistema mogoče uveljavljati kot davčno olajšavo. Velja tudi omeniti, da je, in tudi bo, ogrevanje s fosilnimi gorivi zaradi rastočih cen naftnih derivatov vedno dražje, medtem ko sistemi s toplotno črpalko izkoriščajo obnovljive vire energije, ki so na voljo vedno in so zastonj. <span>Toploto je mogoče črpati iz zraka</span>, površinskih in talnih voda, zemlje, kamnitih masivov, pa tudi &#8221;odpadne toplote&#8221;.</p>
<p><strong>Kako deluje?</strong></p>
<p>Da bi razumeli delovanje toplotne črpalke je treba poznati eno ključno lastnost tekočin; čim višji je tlak v tekočini, tem višja temperatura je potrebna za tekočina začne vreti in obratno. Proces poteka tako: Medij pri visokem tlaku je v tekočem stanju, nakar potuje skozi ventil, imenovan &#8221;dušilka&#8221;, ki mu zniža tlak do te mere, da pri okoliški temperaturi (v tem primeru temperaturi zemlje, potoka,…) v celoti povre. To se zgodi medtem, ko medij potuje skozi uparjalnik. Za to je potrebna  toplota, ki jo medij odvzame okolici. Nastala para nato potuje skozi kompresor, ki jo stisne in s tem še dodatno segreje. Stisnjena para nadaljuje pot skozi kondenzator. Ko para kondenzira odda toploto, to pa je toplota, ki jo mi koristimo. Medij je sedaj spet v prvotni fazi zaprtega tokokroga in proces se ponovi. Za celoten proces je potrebna le električna energija, ki poganja kompresor. Kot medij se uporabljajo hladilna sredstva, ki so okolju neškodljiva.</p>
<p><strong>Uporaba</strong></p>
<p>Pri nas so že dobro poznani manjši sistemi, ki omogočajo <span>pripravo tople sanitarne vode</span>. Prednosti za uporabnika so predvsem nizek strošek investicije, kratka amortizacijska doba in enostavna vgradnja tako ob sanaciji, kot novogradnji. Ločimo t.i. kompaktno in ločeno izvedbo. Pri ločeni izvedbi so lahko posamezni deli sistema ločeni med seboj, to pomeni da je lahko uparjalnik bliže viru toplote, kondenzator pa npr. v kotlovnici.</p>
<p>Pogoj za uporabo tovrstnih sistemov so čim manjše toplotne izgube, saj toplotne črpalke delujejo z večjo učinkovitostjo, če lahko toploto oddajajo pri čim nižji temperaturi. Starejše sanirane stavbe in novogradnje ta pogoj več kot zadostno izpolnjujejo.</p>
<p><strong>Ali se nakup toplotne črpalke izplača?</strong></p>
<p>Vgradnja ogrevalnega sistema s toplotno črpalko je v primeru novogradnje od pri nas najpogostejšega sistema s  <span>kotlom na kurilno olje</span> dražja za okvirno 20 do 140%, v primeru sanacije pa od 60 do 220%.  Dejstvo pa je, da so obratovalni stroški pri obeh sistemih obratno sorazmerni, kar gre v prid sistemu s toplotno črpalko, saj se strošek vgradnje povrne v 3 do 15 letih, a slednja številka velja bolj za sisteme, namenjene večjim porabnikom toplote. Vgradnja takšnega sistema se dolgoročno torej vsekakor izplača.</p>
<p>Vir: solarni sistemi nature d.o.o.</p>
<p><a href="http://www.mojekosvet.com/category/dom/" >Več o eko domu, pa si lahko preberete tukaj.</a></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Toplotne%20%C4%8Drpalke&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Ftoplotne-crpalke%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Toplotne%20%C4%8Drpalke&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Ftoplotne-crpalke%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2012/02/toplotne-crpalke/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Ajdova kaša z ohrovtom</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2012/02/ajdova-kasa-z-ohrovtom/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2012/02/ajdova-kasa-z-ohrovtom/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 14 Feb 2012 13:10:20 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko recepti]]></category>

		<category><![CDATA[Glavne jedi]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[ajdova kaša]]></category>

		<category><![CDATA[ajdova kaša z ohrovtom]]></category>

		<category><![CDATA[brstični ohrovt]]></category>

		<category><![CDATA[majaron]]></category>

		<category><![CDATA[pečena ajdova kaša]]></category>

		<category><![CDATA[petra kavšek]]></category>

		<category><![CDATA[recpeti z ajdovo kašo]]></category>

		<category><![CDATA[studio petka]]></category>

		<category><![CDATA[zdravilni učinki ajdove kaše]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2441</guid>
		<description><![CDATA[
Naša odlična fotografinja Petra Kavšek nas je zopet prijetno presenetila z odličnim receptom.
Enostavno, hitro in odlično!
SESTAVINE:

120g ajdove kaše
250 g brstičnega ohrovta
1 sesekljana čebula
1 strok česna
sol
poper
majaron
peteršilj
žlica kokosove maščobe


1 jajce
2 žlici kisle smetane
malo naribanega sira

NAVODILA:

Brstični ohrovt operemo, očistimo in narežemo na polovice.
Na kokosovi maščobi prepražimo čebulo in strt česen ter dodamo ohrovt. Ko vse skupaj dobi malo [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" title="ajdova kaša z ohrovtom" src="http://www.mojekosvet.com/slike/ajdovakasa.jpg" alt="" width="600" height="427" /></p>
<p>Naša odlična fotografinja <a href="http://www.petrakavsek.com/" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.petrakavsek.com/');">Petra Kavšek</a> nas je zopet prijetno presenetila z odličnim receptom.</p>
<p>Enostavno, hitro in odlično!</p>
<p><strong>SESTAVINE:</strong></p>
<ul>
<li>120g ajdove kaše</li>
<li>250 g brstičnega ohrovta</li>
<li>1 sesekljana čebula</li>
<li>1 strok česna</li>
<li>sol</li>
<li>poper</li>
<li>majaron</li>
<li>peteršilj</li>
<li>žlica kokosove maščobe</li>
</ul>
<ul>
<li>1 jajce</li>
<li>2 žlici kisle smetane</li>
<li>malo naribanega sira</li>
</ul>
<p><strong>NAVODILA:</strong></p>
<ul>
<li>Brstični ohrovt operemo, očistimo in narežemo na polovice.</li>
<li>Na kokosovi maščobi prepražimo čebulo in strt česen ter dodamo ohrovt. Ko vse skupaj dobi malo barve, dodamo še ajdovo kašo, zalijemo z vodo ter začinimo s soljo, poprom, majaronom in peteršiljem. Kuhamo dokler kaša ni mehka.</li>
<li>Vse skupaj preložimo v posodo primerno za v pečičo in prelijemo s prelivom, ki smo ga pripravili iz jajca, kisle smetane in sira. Postavimo v pečico, ogreto na 180 stopinj in pečemo 20 minut. Če imamo radi bolj pekočo hrano, jed na koncu potresemo še s čilijem.</li>
</ul>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Ajdova%20ka%C5%A1a%20z%20ohrovtom&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Fajdova-kasa-z-ohrovtom%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Ajdova%20ka%C5%A1a%20z%20ohrovtom&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F02%2Fajdova-kasa-z-ohrovtom%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2012/02/ajdova-kasa-z-ohrovtom/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Eko kuža v eko okolju</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2012/01/eko-kuza-v-eko-okolju/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2012/01/eko-kuza-v-eko-okolju/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 09 Jan 2012 08:00:51 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[Živali]]></category>

		<category><![CDATA[eko hrana za pse]]></category>

		<category><![CDATA[kuža]]></category>

		<category><![CDATA[naravna pasja hrana]]></category>

		<category><![CDATA[organska hrana]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=93</guid>
		<description><![CDATA[
Vsi, ki imamo hišne ljubljenčke, si življenja brez njih ne predstavljamo, zato jim želimo omogočiti dolgo in kvalitetno življenje. Tako kot za nas, je tudi za naše male prijatelje najboljše, da živijo eko življenje.
Predstavili vam bomo pet najpomembnejših nasvetov, s katerimi boste še bolj osrečili vašega ljubljenčka, hkrati pa pomagali našemu prelepemu planetu.
Organska hrana
Organska surova [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="alignnone" src="http://www.mojekosvet.com/slike/naslovnice/timi.jpg" alt="" width="600" height="450" /></p>
<p>Vsi, ki imamo hišne ljubljenčke, si življenja brez njih ne predstavljamo, zato jim želimo omogočiti dolgo in kvalitetno življenje. Tako kot za nas, je tudi za naše male prijatelje najboljše, da živijo eko življenje.</p>
<p>Predstavili vam bomo pet najpomembnejših nasvetov, s katerimi boste še bolj osrečili vašega ljubljenčka, hkrati pa pomagali našemu prelepemu planetu.</p>
<p><strong>Organska hrana</strong></p>
<p>Organska surova hrana je nekaj najboljšega za zdravje vašega psa. Nič pa ni narobe, če psu postrežite skuhano organsko hrano.</p>
<p>V primeru, da prisegate na brikete, vam močno priporočamo, da se pozanimate o vseh sestavinah. Zapomnite se; manj predelana hrana, je boljša in bolj zdrava hrana. Privoščite svojemu psu najboljše!</p>
<p><strong>Voda</strong><br />
Ste vedeli, da lahko pes izgubi vso maščobo in polovico vseh proteinov in preživi, medtem ko 10% izguba vode v telesu lahko povzroči resne bolezni?</p>
<p>Zadnje čase se veliko govori o prisotnosti fluorida in klora v vodi iz pipe, zato priporočamo, da jo filtrirate. Plastično posodo za vodo zamenjajte s posodo iz nerjavečega jekla, katero vsaj enkrat na dan temeljito očistite (priporočamo vročo vodo in kis). Na potovanjih nikoli večkrat ne uporabite plastenke z vodo. Ljubljenčku kupite steklenico oz. potovalno posodo iz nerjavečega jekla.</p>
<p>Poskrbite, da bo vedno imel dovolj sveže vode. Ne pustite mu piti iz potencialno nevarnih ribnikov in potokov ter če je le možno, se izogibajte posodam z vodo na javnih mestih.</p>
<p>Posodice za vodo in hrano, igračke in druge pripomočke nikoli ne čistite s kupjenimi čistili, ki vsebujejo ogromno kemikalij (odlične recepte za eko čistila najdete na <a href="http://www.mojekosvet.com/2009/07/eko-cistila-v-kuhinji/" >naši strani</a>).</p>
<p><strong>Eko okolica</strong></p>
<p>Večina naših pasjih prijateljev uživa v naravi. Radi tečejo, koplejo luknje, odkrivajo pasje zaklade, jedo travo, se sprehajajo, predvsem pa so zelo radovedni, zato je pomembno, da je okolje v katerem živijo čim bolj eko in varno.</p>
<p>Pozimi se izogibajte cestam, ki so posoljene zaradi hitrejšega taljenja snega in ledu. Travo pred hišo ne škropite z raznimi kemikalijami, saj s tem škodujete vašemu ljubjenčku.</p>
<p>Na sprehodih vedno uporabljajte biorazgradljive vrečke za iztrebke.</p>
<p><strong>Varne igračke</strong></p>
<p>Pasji ljubljenčki so kot otroci, tudi oni imajo zelo radi razne igračke.</p>
<p>Na žalost pa ogromno pasjih igrač vsebuje kemikalije, ki so za psa zelo škodljive. Na srečo pa obstajajo podjetja, ki izdelujejo organske igrače, ki ne ogrožajo zdravja, a so vseeno zelo zabavne.<br />
Igračko pa lahko seveda naredite tudi sami! Vzamite bombažne brisačke ali pa volnene nogavičke, ostalo pa prepustite domišljiji.</p>
<p><strong>Eko dom<br />
</strong></p>
<p>Tako kot zunaj, so tudi v stanovanju največji problem kemikalije, ki jih najdemo predvsem v čistilih. Naredite uslugo sebi, stanovanju, planetu in vašemu ljubljenčku in kupujte organska čistila. Največ boste prihranili (tako denarja, kot časa), če jih boste naredili sami.</p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Eko%20ku%C5%BEa%20v%20eko%20okolju&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F01%2Feko-kuza-v-eko-okolju%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Eko%20ku%C5%BEa%20v%20eko%20okolju&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F01%2Feko-kuza-v-eko-okolju%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2012/01/eko-kuza-v-eko-okolju/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Naravna čistila v kuhinji</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2012/01/eko-cistila-v-kuhinji/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2012/01/eko-cistila-v-kuhinji/#comments</comments>
		<pubDate>Mon, 09 Jan 2012 08:00:45 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko dom]]></category>

		<category><![CDATA[Eko čiščenje]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[čistila za kuhinjo]]></category>

		<category><![CDATA[čistilo za pečico]]></category>

		<category><![CDATA[domača čistila]]></category>

		<category><![CDATA[eko čistilo]]></category>

		<category><![CDATA[kuhinjska čistila]]></category>

		<category><![CDATA[naravna čistila]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=228</guid>
		<description><![CDATA[
NARAVNO TEKOČE ČISTILO ZA POSODO
Sestavine:
- 30 gramov koščkov mila (naravnega rastlinskega)
- 450 gramov vroče vode
- 55 gramov glicerina
- ½ čajne žličke limoninega eteričnega olja
Zmešajte vodo in koščke mila, dokler se milo popolnoma ne razgradi. Ko je voda mlačna, primešajte glicerin in eterično olje in pustite, da se ohladi. Nastal bo rahel gel, ki ga razdrobite [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<h3><img class="aligncenter" title="eko kuhinja " src="http://www.mojekosvet.com/slike/ekokuhinja.jpg" alt="" width="600" height="420" /></h3>
<h3>NARAVNO TEKOČE ČISTILO ZA POSODO</h3>
<p>Sestavine:<br />
- 30 gramov koščkov mila (naravnega rastlinskega)<br />
- 450 gramov vroče vode<br />
- 55 gramov glicerina<br />
- ½ čajne žličke limoninega eteričnega olja</p>
<p>Zmešajte vodo in koščke mila, dokler se milo popolnoma ne razgradi. Ko je voda mlačna, primešajte glicerin in eterično olje in pustite, da se ohladi. Nastal bo rahel gel, ki ga razdrobite z vilico. Mešanico nalijte v steklenico z ozkim vratom.</p>
<h3>NARAVEN IN AROMATIČEN DETERGENT ZA PRALNI STROJ</h3>
<p>Sestavine:<br />
- 110 g ali ½ skodelice naravnega mila<br />
. 110 ml ali ½ skodelice vode<br />
- 1 čajna žlička svežega soka limone<br />
- 3 kapljice ekstrakta čajevca<br />
- 55 ml ali ¼ skodelice kisa<br />
- soda bikarbone</p>
<p>Zmešajte vse sestavine razen sode bikarbone. Shranite v plastenko, ki jo lahko stisnete. Uporabite eno žlico v prvem ciklu. Posujte sodo bikarbono čez umazano posodo na dnu pralnega stroja za pospešitev čistile moči.</p>
<h3>VSE NAMENSKO ČISTILO PROTI MAŠČOBI</h3>
<p class="MsoNormal">Sestavine:</p>
<ul>
<li>½ čajne žlice pralne sode</li>
<li>½ čajne žlice naravnega tekočega mila</li>
<li>3 žlice kisa</li>
<li>450 ml ali 2 skodelice vroče vode</li>
</ul>
<p class="MsoNormal">Zmešajte v razpršilcu in uporabite.</p>
<p class="MsoNormal">
<h3>ČISTILO ZA GOSPODINJSKE APARATE</h3>
<p class="MsoNormal"><strong>1.</strong></p>
<p class="MsoNormal">Sestavine:</p>
<ul>
<li>450 ml ali 2 skodelici vode</li>
<li>30 g ali ¼ skodelice naravnega rastlinskega mila</li>
<li>10 kapljic rožmarinovega, sivkinega ali pa limoninega eteričnega olja</li>
</ul>
<p class="MsoNormal">
<p class="MsoNormal">Zmešajte vse sestavine. Pred uporabo pretresite. Poškropite in pobrišite z mokro cunjo ali brisačo.</p>
<p class="MsoNormal"><strong>2.</strong></p>
<p class="MsoNormal">Sestavine:</p>
<ul>
<li>1 čajna žlička boraksa</li>
<li>3 žlice kisa</li>
<li>450 ml ali 2 skodelici vroče vode.</li>
</ul>
<p class="MsoNormal">
<p class="MsoNormal">Skrbno pretresite, da se boraks razkroji. Poškropite po napravah in pobrišite z mehko cunjo.</p>
<p class="MsoNormal">
<h3>ČISTILO ZA MIKROVALOVNO PEČICO</h3>
<p class="MsoNormal">Sestavine:</p>
<ul>
<li>225 ml ali 1 skodelica vode</li>
<li>1.2 litra tople vode</li>
<li>30 g ali ¼ skodelice sode bikarbone</li>
</ul>
<p class="MsoNormal">
<p class="MsoNormal">Postavite skodelico z 225 ml vode v mikrovalovno pečico in jo grejte toliko časa, da zavre. Nato izključite mikrovalovno pečico in počakate eno minuto. Raztopite sodo bikarbono v 1.2 litra tople vode in z gobo pobrišite notranjost pečice.</p>
<p class="MsoNormal">
<h3>ČISTILO ZA PEČICO</h3>
<p class="MsoNormal">Sestavine:</p>
<ul>
<li>1.2 litra tople vode</li>
<li>2 čajne žličke boraksa</li>
<li>2 žlici naravnega rastlinskega tekočega mila</li>
</ul>
<p class="MsoNormal">
<p class="MsoNormal">Zmešajte, poškropite po pečici, počakajte 20 minut, pobrišite s krpo in čisto vodo.</p>
<p><a href="http://www.mojekosvet.com/feed/" ><img class="alignnone" title="Prijavite se na brezplačno obveščanje s klikom na sliko." src="http://www.mojekosvet.com/slike/RSSobvescanje.jpg" alt="" width="550" height="120" /></a></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Naravna%20%C4%8Distila%20v%20kuhinji&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F01%2Feko-cistila-v-kuhinji%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Naravna%20%C4%8Distila%20v%20kuhinji&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2012%2F01%2Feko-cistila-v-kuhinji%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2012/01/eko-cistila-v-kuhinji/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Lečina juha</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/12/lecina-juha/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/12/lecina-juha/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 14 Dec 2011 15:48:28 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko recepti]]></category>

		<category><![CDATA[Juhe in zakuhe]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[Add new tag]]></category>

		<category><![CDATA[juha iz leče]]></category>

		<category><![CDATA[leča]]></category>

		<category><![CDATA[lečina juha]]></category>

		<category><![CDATA[zimska juha]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=126</guid>
		<description><![CDATA[
Pripravili smo vam recept za odlično in hranljivo lečino juho, ki jo lahko jemo tudi v času shujševalne diete.
SESTAVINE:

350 gramov rdeče leče 
2 žlici olivnega olja
6 dl zelenjavne osnove
čebula
sol
poper
2 stroka česnja
1 čajna žlica kumine v prahu
peteršilj



NAVODILA:
Na olju prepražimo sesekljano čebulo in česen
Dodamo lečo in zalijemo z jušno osnovo. Počakajmo, da zavre, nato pa počasi kuhamo [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="alignright" src="http://www.mojekosvet.com/slike/lecina.jpg" alt="" width="326" height="243" /></p>
<p><span>Pripravili smo vam recept za odlično in hranljivo lečino juho, ki jo lahko jemo tudi v času shujševalne diete.</span></p>
<p><span>SESTAVINE:</span></p>
<ul>
<li><span>350 gramov rdeče leče </span></li>
<li><span>2 žlici olivnega olja</span></li>
<li><span>6 dl zelenjavne osnove</span></li>
<li><span>čebula</span></li>
<li><span>sol</span></li>
<li><span>poper</span></li>
<li><span>2 stroka česnja</span></li>
<li><span>1 čajna žlica kumine v prahu</span></li>
<li><span>peteršilj</span></li>
</ul>
<p><span><br />
</span><br />
<span>NAVODILA:</span></p>
<p><span>Na olju prepražimo sesekljano čebulo in česen</span></p>
<p><span>Dodamo lečo in zalijemo z jušno osnovo. Počakajmo, da zavre, nato pa počasi kuhamo 10 minut. Občasno premešamo.</span></p>
<p><span>Začinimo s soljo, poprom (sveže mletim) in kumino.</span></p>
<p><span>Preden serviramo dodamo še peteršilj.</span></p>
<p><span>Juha je odlična, če ji dodamo kuhan krompir.</span></p>
<p><span>Pa dober tek!</span></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Le%C4%8Dina%20juha&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F12%2Flecina-juha%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Le%C4%8Dina%20juha&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F12%2Flecina-juha%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/12/lecina-juha/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Sončni kolektorji</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/11/energija-sonca-in-soncni-koletorji/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/11/energija-sonca-in-soncni-koletorji/#comments</comments>
		<pubDate>Tue, 29 Nov 2011 14:22:24 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Dom in vrt]]></category>

		<category><![CDATA[Eko dom]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[delovanje sončnih kolektorjev]]></category>

		<category><![CDATA[eko subvencija]]></category>

		<category><![CDATA[letna razpolaga sončnih ur]]></category>

		<category><![CDATA[nizki stroški vzdrževanja]]></category>

		<category><![CDATA[prednosti sončnih kolektorjev]]></category>

		<category><![CDATA[sončni kolektorji]]></category>

		<category><![CDATA[sončni kolektorji v sloveniji]]></category>

		<category><![CDATA[sončni sistemi]]></category>

		<category><![CDATA[vakuumski kolektorji]]></category>

		<category><![CDATA[vrste sončnih kolektorjev]]></category>

		<category><![CDATA[življenjska doba sončnih kolektorjev]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2427</guid>
		<description><![CDATA[
Energija sonca
Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe. V zadnjih desetletjih je zanimanje za sončno energijo, predvsem v razvitih državah naraslo. Vzrok za to so vedno dražja fosilna goriva in njihova omejenost, sistemi za izrabljanje sončne energije pa so zanimivi tudi zaradi svojega okolju prijaznega izkoriščanja energije. Sončna energija [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" title="kolektorji1" src="http://www.mojekosvet.com/slike/kolektorji1.jpg" alt="" width="600" height="450" /></p>
<p><strong>Energija sonca</strong></p>
<p>Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe. V zadnjih desetletjih je zanimanje za sončno energijo, predvsem v razvitih državah naraslo. Vzrok za to so vedno dražja fosilna goriva in njihova omejenost, sistemi za izrabljanje sončne energije pa so zanimivi tudi zaradi svojega okolju prijaznega izkoriščanja energije. Sončna energija se močno uporablja v oddaljenih krajih, kjer drugi viri energije niso na voljo.</p>
<p>Sistemi za izkoriščanje sončne energije za svoje delovanje potrebujejo sončno svetlobo, ki jo  zbirajo s pomočjo fotovoltaičnih celic ali kolektorjev. Osvetljenost tal je odvisna od ure, letnega časa, oblačnosti in zemljepisne širine. V Sloveniji imamo letno od 8760 ur na razpolago približno 1400 – 1900 sončnih ur. Največjo količino sončne energije zberemo, kadar sončno sevanje pada pravokotno na sončne kolektorje. Zanimiv je podatek, da na kvadratni kilometer pada približno 1000 MW svetlobnega toka, poenostavljeno je to toliko kolikor energije potrebuje manjše mesto za razsvetljavo in ogrevanje.</p>
<p>V Sloveniji imamo velik potencial za izrabo sončne energije, najbolj za proizvodnjo toplote z inštalacijo sončnih kolektorjev. Velika prednost pri nakupu solarnega sistema je naklonjenost države k uporabi okolju prijaznih, obnovljivih virov, saj državni eko sklad podeljuje subvencije ob nakupu tovrstnih ekoloških energetsko proizvodnih sistemov.</p>
<p><strong>Sončni kolektorji</strong></p>
<p>Sončni kolektorji so sistemi, ki so namenjeni izkoriščanju sončne energije, ki se uporablja za ogrevanje stavb in sanitarne vode.  Trg sončnih kolektorjev se iz leta v leto močno povečuje, saj so okolju prijazni, uporabnikom omogočajo minimizacijo stroškov, uporabljajo pa sončno energijo, ki jo pogosto označujemo kot energija prihodnosti. Življenjska doba sončnih kolektorjev je do 25 let, začetna investicija pa se povrne v 8 do 10 letih. Sončne kolektorje je potrebno razlikovati od sončnih celic, saj prve izrabljajo infrardečo valovanje s katero segrevajo tekočine, sončne celice pa sončno svetlobo spreminjajo v električno energijo. Življenjska doba sončnih kolektorjev je do 25 let, začetna investicija pa se povrne v 8 do 10 letih.</p>
<p>Poznamo več vrst kolektorjev v osnovi pa jih ločimo na ploščate in vakuumske kolektorje. Vsaka skupina kolektorjev prinaša različne prednosti, lahko pa ima tudi različne slabosti in težave. Pomembno je poznati prednosti in slabosti tako klasičnih kot vakuumskih kolektorjev, saj se le tako lahko pravilno odločite. Večina kupcev solarnih sistemov ni strokovnjakov, zato se je za lažjo in boljšo odločitev, zagotovo priporočljivo posvetovati z strokovnjakom.</p>
<p>Glavne prednosti, s katerimi se ponašajo prav vse vrste sončnih kolektorjev so prijaznost okolju, saj se z uporabo solarnih sistemu v ozračje ne spuščajo škodljive emisije, uporablja se vir energije, ki je neizčrpen in dostopen vsem, nizki stroški vzdrževanja, neodvisnost od cen energentov, subvencije, ki jih podeljuje država za nakup okolju prijaznih sistemov za izkoriščanje energije.</p>
<p style="text-align: right; ">
<p style="text-align: right; ">Avtor članka: solarni sistemi nature d.o.o.</p>
<p style="text-align: right; ">www.solarix.si</p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Son%C4%8Dni%20kolektorji&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F11%2Fenergija-sonca-in-soncni-koletorji%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Son%C4%8Dni%20kolektorji&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F11%2Fenergija-sonca-in-soncni-koletorji%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/11/energija-sonca-in-soncni-koletorji/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>WELLBE BON - spodbuda zdravemu življenju</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/11/wellbe-bon-spodbuda-zdravemu-zivljenju/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/11/wellbe-bon-spodbuda-zdravemu-zivljenju/#comments</comments>
		<pubDate>Fri, 25 Nov 2011 12:17:10 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Eko ljudje]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[Zanimivosti]]></category>

		<category><![CDATA[eko darila]]></category>

		<category><![CDATA[online trgovina]]></category>

		<category><![CDATA[spletna avkcija]]></category>

		<category><![CDATA[trgovina z eko izdelki]]></category>

		<category><![CDATA[trgovina z ekološkimi izdelki]]></category>

		<category><![CDATA[trgovina z zdravo prehrano]]></category>

		<category><![CDATA[wellbe bon]]></category>

		<category><![CDATA[wellbe trgovina]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2422</guid>
		<description><![CDATA[
Osveščati, povezovati in delovati v dobrobit sočloveka in narave postaja vse močnejše vodilo tudi pri poslovnih zamislih. Ena takšnih temelji na preizkušenem modelu ekonomičnega načina trženja izdelkov preko bonov, ki kupcem zagotavljajo zanimive popuste, vendar pa za razliko od podobnih ponudb prisega na izključno zdravju in okolju prijazne izdelke in storitve.  Imenuje se WellBe Bon.
Naziv [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" title="wellbe" src="http://www.mojekosvet.com/slike/wellbe.jpg" alt="" width="516" height="387" /></p>
<p>Osveš<span><strong>č</strong></span>ati, povezovati in delovati v dobrobit so<span><strong>č</strong></span>loveka in narave postaja vse mo<span><strong>č</strong></span>nejše vodilo tudi pri poslovnih zamislih. Ena takšnih temelji na preizkušenem modelu ekonomi<span><strong>č</strong></span>nega na<span><strong>č</strong></span>ina tr<span><strong>ž</strong></span>enja izdelkov preko bonov, ki kupcem zagotavljajo zanimive popuste, vendar pa za razliko od podobnih ponudb prisega na izklju<span><strong>č</strong></span>no zdravju in okolju prijazne izdelke in storitve.  Imenuje se WellBe Bon.</p>
<p>Naziv je privzet iz angleškega jezika in izhaja iz <span>ž</span>e ponotranjenega izraza wellnes, ki je postal sinonim za dobro po<span>č</span>utje. Lahko bi mu o<span>č</span>itali neslovenskost, vendar pa je ekipa wellBe Bona pri izbiri imena gledala širše ter izbrala jezik, ki ga govori ve<span>čina svetovne populacije</span>. Dobesedni prevod bi glasil »dobro bodi« in predstavlja poziv k pozitivnemu dojemanju <span>življenja. </span>Pri svojem delu izhajajo iz univerzalnih vrednot, kot so kakovost, vzajemnost in spodbujanje pozitivnih sprememb. Da bi pripomogli k uresni<span>č</span>evanju teh vrednot v vsakdanjem <span>ž</span>ivljenju, so za<span>č</span>eli s povezovanjem isto misle<span>č</span>ih na strani ponudbe in povpraševanja.</p>
<p>V prvi polovici novembra 2011 so objavili novo spletno mesto  <span><a href="http://www.wellbe.si/bon" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.wellbe.si/bon');">www.wellbe.si/bon</a></span>, namenjeno vsem, ki jim ni vseeno za osebno zdravje in zdravje našega planeta. Z dnevno ponudbo zadovoljuje potrebe vseh, ki zavestno pristopajo k <span>ž</span>ivljenju in jim je kakovost pomemben vidik pri odlo<span>č</span>anju za nakup.</p>
<p><em>»Naša </em><span><em>ž</em></span><em>elja je, da skupaj z vsemi dele</em><span><em>ž</em></span><em>niki vplivamo na zavedanje, da je kakovost </em><span><em>ž</em></span><em>ivljenja odvisna od nas samih. To pa je mogo</em><span><em>č</em></span><em>e, ko sprejmemo odgovornost za vse kar mislimo, </em><span><em>č</em></span><em>utimo in delamo. Naša </em><span><em>ž</em></span><em>elja je, da naravne izdelke in alternativne storitve omogo</em><span><em>č</em></span><em>imo tudi tistim, za katere je bila tovrstna ponudba do zdaj cenovno nedosegljiva«</em>, pravita Sandra in Urška, soustanoviteljici Zavoda za zavestno <span>ž</span>ivljenje WellBe, preko katerega se je razvil tudi projekt wellBe Bon.</p>
<p><span> </span>Na kakovost, ki je bila neko<span>č</span> samoumevna, v današnjem <span>č</span>asu gledamo kot na dodano vrednost, ki opravi<span>č</span>uje višjo ceno naravnih, organskih in ekoloških proizvodov. Ker pa je zdravje pogoj za kakovost <span>ž</span>ivljenja, je prav, da je vsakomur dostopno.  WellBe Bon je spletno mesto, ki ponuja prilo<span>ž</span>nost za nakup zdrave, naravne hrane, izdelkov in storitev po veliko ni<span>ž</span>jih cenah, kot v prosti prodaji. Na spletnem mestu<a href="http://www.wellbe.si/bon" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.wellbe.si/bon');"> <span>www.wellbe.si/bon</span> </a> tako 2x na teden objavijo ekskluzivno ponudbo eko in bio izdelkov ali storitev, vezanih na zdrav na<span>č</span>in <span>ž</span>ivljenja z zanimivimi popusti za kupce.</p>
<p><span>Ž</span>ivljenje je polno prilo<span>ž</span>nosti za spremembo. Pa tudi za ohranjanje ute<span>č</span>enih poti. WellBe Bon je prilo<span>ž</span>nost, da ne zamudite &#8230; dobre ponudbe.</p>
<p>Dodatne informacije:</p>
<p>Urška Bratkovi<span>č</span></p>
<p>WellBe- zavod za zavestno <span>ž</span>ivljenje</p>
<p><span>urska@wellbe.si</span><span>, 040 77 22 44</span></p>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=WELLBE%20BON%20-%20spodbuda%20zdravemu%20%C5%BEivljenju&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F11%2Fwellbe-bon-spodbuda-zdravemu-zivljenju%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=WELLBE%20BON%20-%20spodbuda%20zdravemu%20%C5%BEivljenju&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F11%2Fwellbe-bon-spodbuda-zdravemu-zivljenju%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/11/wellbe-bon-spodbuda-zdravemu-zivljenju/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
		<item>
		<title>Sončna energija</title>
		<link>http://www.mojekosvet.com/2011/11/soncna-energija/</link>
		<comments>http://www.mojekosvet.com/2011/11/soncna-energija/#comments</comments>
		<pubDate>Wed, 23 Nov 2011 14:39:54 +0000</pubDate>
		<dc:creator>Tjaša</dc:creator>
		
		<category><![CDATA[Dom in vrt]]></category>

		<category><![CDATA[Eko dom]]></category>

		<category><![CDATA[Vse]]></category>

		<category><![CDATA[ekološko neoporečen vir]]></category>

		<category><![CDATA[kako deluje sončna energije]]></category>

		<category><![CDATA[kolektorji]]></category>

		<category><![CDATA[obnovljivi viri energije]]></category>

		<category><![CDATA[solarix]]></category>

		<category><![CDATA[solarni sistemi]]></category>

		<category><![CDATA[sončna energija]]></category>

		<category><![CDATA[sončni kolektorji]]></category>

		<guid isPermaLink="false">http://www.mojekosvet.com/?p=2419</guid>
		<description><![CDATA[
Sonce je rumena zvezda, v središču našega osončja, ki sprošča energijo v obliki toplote in svetlobe. Človek uporablja sončno energijo odkar obstaja. V daljni zgodovini so na različnih koncih sveta, sonce častili kot božanstvo, danes pa vemo, da je sonce zgolj naša najbližja zvezda, brez katere na našem planetu ne bi bilo življenja. Sončna energija [...]]]></description>
			<content:encoded><![CDATA[<p><img class="aligncenter" title="sončna energija" src="http://www.mojekosvet.com/slike/SolarPanels.jpg" alt="" width="600" height="414" /></p>
<p>Sonce je rumena zvezda, v središču našega osončja, ki sprošča energijo v obliki toplote in svetlobe. Človek uporablja sončno energijo odkar obstaja. V daljni zgodovini so na različnih koncih sveta, sonce častili kot božanstvo, danes pa vemo, da je sonce zgolj naša najbližja zvezda, brez katere na našem planetu ne bi bilo življenja. Sončna energija je skupen izraz za vrsto postopkov pridobivanja energije iz sončne svetlobe, ter se uporablja vsak dan in predstavlja del razvoja vsake družbe, v prihodnosti pa bo vedno bolj pridobivala na pomenu in bo postala eden ključnih elementov obstoja in razvoja človeške družbe. Sonce je neizčrpen vir <span>obnovljive energije</span>. Je čist, ekološko neoporečen vir, s katerim lahko dodobra potešimo naše energetske potrebe. Zanimiv je podatek, da sonce seva energijo, ki je 15.000 krat večja od  energije, ki jo porabi človek.</p>
<p><span>Sončno energijo</span> že stoletja izrabljajo tradicionalni načini gradnje, z zavedanjem o omejenosti fosilnih goriv, pa je prav tako naraslo zanimanje zanjo v razvitih državah. Bivališča v skalnih votlinah so bila prva sončno ogrevana bivališča, kasneje z razvojem arhitekture, pa se je razvil način oblikovanja stavb, odvisen od naravnih danosti in podnebnih značilnosti. Te stavbe so bile pozimi osončene in zaščitene pred vetrom, poleti pa osenčene. Na gradnjo stavb je pomembno vplival začetek uporabe okenskega stekla, ki so ga začeli uporabljati Rimljani. V 19 stoletju pa so se začela pojavljati prve stavbe, ki so se naravno ogrevale s sončno energijo. Prvi ravni sprejemniki sončne energije so bili razviti med leti 1880 in 1900, njihova uporaba pa se je najbolj razširila med svetovnima vojnama. Največ so se uporabljali v ZDA na Floridi in na Japonskem, kasneje pa se je njihova uporaba razširila tudi v evropskih državah.</p>
<p>V Sloveniji smo prve tovrstne naprave zgradili sredi sedemdesetih let. Leta 1984 so v Budvi zgradili 2400m2 velik sistem za ogrevanje vode v hotelskem kompleksu Slovenska plaža in je v tistem času bil največji solarni sistem v Evropi.</p>
<p>Globalne klimatske spremembe so problemi s katerimi se dandanes človeštvo sooča prav vsak dan, povzročila pa jih je uporaba fosilnih goriv ( premog, zemeljski plin, nafta ), ki ob izgorevanju sproščajo škodljive emisije. Prav takšni problemi, ki so povezani z uporabo fosilnih goriv so sprožili razprave o oskrbi z energijo v prihodnosti in o uporabi alternativnih, ekološko neoporečnih, obnovljivih virov energije. <span>Solarni tehnologiji</span> v prid govorita tako ekološki vidik, kot tudi ekonomski vidik, slednji zaradi vedno višjih cen energentov, zaradi njihove izčrpnosti oziroma omejenosti.</p>
<p style="text-align: right;"><em>Avtor članka: solarni sistemi nature d.o.o.</em></p>
<p style="text-align: right;"><em><a href="http://www.solarix.si/" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.solarix.si/');">www.solarix.si</a></em></p>
<div></div>
<p class="addtoany_share_save_container">
    <a class="a2a_dd addtoany_share_save" href="http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Son%C4%8Dna%20energija&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F11%2Fsoncna-energija%2F" onclick="javascript:pageTracker._trackPageview('/outbound/article/http://www.addtoany.com/share_save?sitename=Moj%20EKO%20svet&amp;siteurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F&amp;linkname=Son%C4%8Dna%20energija&amp;linkurl=http%3A%2F%2Fwww.mojekosvet.com%2F2011%2F11%2Fsoncna-energija%2F');">Članek lahko posreduješ tudi prijateljem preko:</a>

	</p>]]></content:encoded>
			<wfw:commentRss>http://www.mojekosvet.com/2011/11/soncna-energija/feed/</wfw:commentRss>
		</item>
	</channel>
</rss>

